Izšla monografija o zgodovini slovensko-hrvaških odnosov

Knjiga, ki govori o zgodovini slovensko-hrvaških političnih odnosov v drugi polovici 19. stoletja, je prvo delo v novoustanovljeni zbirki mariborskega društva, poimenovani Studia historica Slovenica. Nov pogled na pretekli čas Kot je na predstavitvi dela v razstavišču Archivum povedala njegova avtorica, je bila vzajemnost med Slovenci in Hrvati v tem obdobju plod zunanje in notranjepolitičnih okoliščin, ki so v obeh narodih vzpodbujale in krepile željo po združitvi. Poleg političnih okoliščin in zunanjih pritiskov tujih narodov pa je Slovence in Hrvate povezovala tudi čisto iskrena človeška solidarnost. Knjiga sicer po besedah Podgorškove k aktualnim odnosom med obema narodoma ne bo prinesla ničesar novega, saj se je lotila 19. stoletja, bo pa omogočila nov pogled na pretekli čas, ki je bil v preteklosti z nekaterih plati že obdelan, nihče pa se ni lotil celovitega pogleda. Obdobje od marčne revolucije do preloma stoletja "Knjiga je deloma razdeljena kronološko, deloma pa po ključnih tematikah, ki so bile ključne v medsebojnih odnosih obeh narodov. Knjiga sledi razvoju želje po povezavi obeh narodov nekje od marčne revolucije sredi 19. stoletja, ko je bila želja sploh prvič izražena, do preloma stoletja," je dejala avtorica, ki si je pri preučevanju pomagala z arhivskim gradivom iz Zagreba, Dunaja in Gradca ter časopisnim gradivom iz Hrvaške in Slovenije. Čas neobremenjenega sodelovanja s hrvaško elito "Avtorici je treba priznati, da se je resnično dobesedno zakopala v goro časopisov v knjižnicah na Slovenskem in Hrvaškem, pa tudi arhivskih škatel z zapuščinami politikov se ni branila. Številni citati iz slovenskega in hrvaškega časopisja nam pričarajo duh nekega časa, ko politično sodelovanje s hrvaško elito ni bilo obremenjeno s kontaminacijo v javnem mnenju, kot smo ji priča danes," je dejal recenzent Andrej Rahten in dodal, da so s knjigo vsi, ki se ukvarjajo s tematiko slovensko-hrvaških odnosov, dobili novo referenčno točko.