Fotografije ob razhajanju

V produkciji Zavoda za kreativno produkcijo Emzin v Galeriji Fotografija predstavljajo finsko fotografinjo Arja Hyytiäinen s serijo Razdalja zdaj (2002‒2005). Gre za avtobiografsko delo, v katerem se umetnica osredotoča na čustva in občutke ob razpadanju razmerja. Naslov se nanaša na psihološko razdaljo med partnerjema, ki sta jo čutila ob razhajanju in tudi pozneje.

Vizualni zapisi čustvene bolečine in praznine so močni, tako kot so močna čustva ob poslavljanjih. Na njih je veliko obupa, izgubljenosti in strahu, nekateri prizori spominjajo na akt samomora, iz njih lahko razbiramo željo po koncu tega morečega stanja. Ta je odtisnjena v vsakokratne prostore in položaje vsakdana, ki so obdobje razhajanja spremljali, nam s svojim delom pripoveduje avtorica.

Danes umetnica na serijo Razdalja zdaj gleda z razdalje, ne čuti več ne bolečine ne obžalovanja. Protagonista na fotografijah, na njih se pojavljata umetnica sama in njen nekdanji partner, sta za Hyytiäinenovo sčasoma postala "on" in "ona", slehernika, skozi katera se pretakajo občutki ob spopadanju s koncem partnerske dvojine.

Umetnica je danes v novem razmerju, ima družino. Zaveda pa se, da je bilo fotografiranje preteklega razhajanja in življenja, ki je temu sledilo, ne le ustvarjanje arhiva bolečih čustvenih stanj, temveč tudi samoterapevtsko. A kako zaobjeti mejo med lastnimi bolečinami in s tem ne narediti vasezaprtega umetniškega dela, temveč nagovoriti širše? "Skupno nam je, da smo ljudje in da čutimo. Vsak od nas ima izkušnjo s tem, da je v življenju že nekoga izgubil, čeprav na različne načine. Imamo izkušnje z razhajanji, ljubeznijo ... Lepota fotografije je, da si iskren, tako pa lahko ustvarjaš tudi univerzalno. To je zame lepota katerega koli izražanja," pravi umetnica.

O svojem življenju in sebi vemo veliko več, kot si želimo vedeti, še pravi Arja Hyytiäinen. "Veliko vrat zapremo, ker nočemo posegati v to, kar nam je težko. Ne želimo se dotakniti teh meja in podobno počnemo tudi v razmerjih. Sama mislim, da je včasih treba odpreti tako svojo kot partnerjevo omaro in se zazreti v čustva, občutke in spomine, ki so shranjeni v njih." Tako kot se skozi svoje fotografije s temi sooča umetnica, jih konkretizira in jih postavlja pred gledalca, da se v njih ugleda in jih občuti tudi sam.

Delo Razdalja zdaj tako prinaša pogled v obup, zmedenost, žalost in izgubljenost. Šibkost, ki lahko spremlja ljubezen, je njen odraz in izraz. Pa vendar vizualni zapisi, ki govorijo o oddaljevanju in oddaljenosti, to kažejo tudi v njeni konstruktivni luči.

Arhivi preteklih občutkov pričajo o tem, da so ti minljivi, prav tako tudi o tem, kako je za vrednotenje potrebna časovna razdalja. Tako kot so nekatere arhivske slike preteklega življenja za fotografinjo vrednost pridobile šele čez čas, tako tudi dogodki življenja svoje mesto dobijo šele po določenem obdobju.

Arja Hyytiäinen, ki se s svojo razstavo pri nas predstavlja do 10. oktobra, še pravi, da ta serija ni edino njeno delo, v katerem se ukvarja s svojo razpadlo zvezo. V šali doda, da se je zato, da za njeno prihodnje avtobiografsko delo ne bi nastal podoben material, raje začela posvečati tematizaciji družine.