Sobota, 1. 10. 2016, 12.27
6 let, 6 mesecev
Top gostilne 2016 – Italija ob slovenski meji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,75
Gostilne na italijansko-slovenski meji so po naših izkušnjah med najboljšimi v Evropi, čeprav so pri najbolj znanih svetovnih vodnikih krepko podcenjene.
Gostilne in restavracije, ki jih omenjamo, imajo natančno pripravljene degustacijske menije, izvrstne vinske karte, da o higieni, notranji opremi, izboru kozarcev in pribora niti ne govorimo. In čeprav gre bolj ali manj za prestižne lokale, so cene zmerne, nižje kot marsikje v Sloveniji in na Hrvaškem ter seveda veliko nižje kot v Avstriji. Konec koncev so avstrijski gostje glavni odjemalci ob meji. Že vedo, zakaj.
Mimogrede, med najboljšimi je tudi nekaj slovenskih gostiln, kjer lahko brez skrbi naročite po naše.
Avguštin Devetak: zamejec, ki goste uči jesti (in govoriti) slovensko
Joško Sirk: Nekateri so ob okusih iz otroštva tudi jokali
Ilija Pejić: naš človek na meji treh dežel
Prijetno, natančno urejeno dvorišče ošterije Altran
1. (1.) Osteria Altran (Ruda)
Prenovljena kmetija v neposredni bližini Villesseja (Vileša), le streljaj od najbolj priljubljenega pohištvenega giganta. V prijetnem okolju, podobnem našim kmečkim turizmom, a veliko bolj natančno oblikovanem, ponujajo avtorsko kuhinjo z morskimi, mesnimi in zelenjavnimi jedmi v dveurni seriji za kakšnih 50 ali 60 evrov. Menije menjajo vsak letni čas, imajo izjemno vinsko karto in Michelinovo zvezdico.
2. (2.) La Subida (Krmin)
Težko je reči, kdo je boljši, Guido in njegov Altran ali Joško in njegova Subida. Cene so podobne, kakšnih 50 ali 60 evrov za obrok šestih, sedmih jedi. Morda je vinska karta pri Sirku celo širša, je pa vezana na ponudbo Collia in Goriških brd. Tudi hrana je lokalna in bolj ali manj sledljiva, Michelin pa jim daje eno zvezdico. Veteran slovenske kuhinje je restavracijo obkrožil s prijetnim resortom, kjer je vse od hišk za bivanje do tenisa, konjev in motorčkov. No, ne gre pa pozabiti niti na njegov vrhunski kis.
La Subida, legendarna restavracija še bolj legendarnega zamejskega gostinca Joška Sirka
3. (3.) Agli Amici (Godia)
V gostilni v predmestju Vidma z izjemno simpatično notranjo opremo imajo odtrgani kreativci dve Michelinovi zvezdici ter izredno vinsko karto furlanskih, italijanskih in svetovnih vin. Cene menijev so po novem okoli 90 evrov, kar za takšno raven ponudbe ni veliko, med vini pa najdete tudi kakšnega za nekaj tisočakov.
4. (7.) Orsone (Čedad)
Ameriško-istrski televizijsko-kulinarični zvezdnik Joe Bastianich ima podružnico s pripadajočimi vinogradi na terenih med Krminom in Čedadom. Zelo razprodana destinacija med vinogradi ponuja hrano na najvišji ravni, ki jo pripravljajo uvoženi mojstri iz ZDA, več kot solidno vinsko karto ter simpatičen bar s prigrizki za hitre malice.
Orsone blizu Čedada, projekt masterchefovskega zvezdnika Joeja Bastianicha
5. (5.) Gostilna Devetak (Sovodenj)
Ljubljenec italijanskih ocenjevalcev hrane, ki prisegajo na lokalno in sledljivo, ima ob gostilni družinsko ekološko pridelavo hrane in atraktivne sobe. Morda najbolj zanimiva je vinska karta, kjer ob nekaterih biserih s celega sveta prevladujejo slovenska in italijanska vina predvsem s Krasa in Brd. Hrana je lokalna in nasitna, cene pa okoli 40 evrov na osebo.
6. (4.). Aquila d'Oro (Rutarji)
V Rutarjih na slovensko-italijanski meji je ena najlepših zgradb v Brdih. Stara graščina ali dvorec, če hočete, ponuja prestižno in le za odtenek ustvarjalno kuhinjo z razgledom za bogove. 80 ali 90 evrov na osebo brez pijače vas bo stalo, da boste sedeli na najlepšem vrtu Furlanije. Imajo Michelinovo zvezdico, ki jo nosijo predvsem zaradi razkošja in bolj enciklopedije kot vinske karte.
Pravljični dvorec Trussio tik ob slovenski meji, kjer domuje prestižna restavracija Aquila d'Oro
7. (6.) Ristorante Ilija (Trbiž)
Ilija Pejić je še en naš človek, ki mu je uspelo v Italiji. S preprosto morsko kuhinjo zabava vse tri narode, ki živijo okoli trbiškega golf igrišča. Ilija pripravlja pretežno ribe, degustacija s kakšnimi sedmimi jedmi je 50 evrov. V zadnjem času popravlja vinsko karto, na kateri ima šampanjce, najboljše iz Furlanije in nekaj slovencev.
8. (8.) La Taverna (Colloredo di Monte Albano)
Furlanska klasika, zanimiva graščina v Furlaniji, kjer ne filozofirajo pretirano. Cena klasičnega menija s šestimi jedmi in desetinami sladic je 75 evrov. Imajo eno najpomembnejših vinskih kart, pravzaprav gre za tri karte, na katerih ločeno ponujajo furlanska, italijanska in mednarodna vina, tudi nekaj slovenskih. Imajo Michelinovo zvezdico.
Ko vas lakota popade v Trbižu ali bližnji okolici, je najboljša izbira vsekakor Ilija v trbiškem golf klubu.
9. (-) L'Argine di Venco (Venko)
Takoj ko se je kuharica Antonia Klugmann preselila iz Benetk v Brda, so ji francoski kritiki dodelili Michelinovo zvezdico, ki jo je imela tudi v potopljenem mestu. Med danes naštetimi lokali ima verjetno najmanj popolno vinsko karto in najbolj odtrgano kreativno kuhinjo, kjer lahko dobite meni že za znosnih 50 evrov.
10. Grani di Pepe (Flaibano)
Furlanska kuhinja na poti med Palmanovo in San Danielejem temelji na lokalnem pršutu, mesu in zelenjavi. Cene so zmerne, za 40 evrov se boste krepko najedli. Malce posebna vinska karta ima poleg lokalnih vin marsikaj francoskega, sicer pa imajo tudi trgovino s (poceni) šampanjci. Prostori so urejeni kot majhna galerija, nad gostilno pa je še butičen hotel.
