Top gostilne 2011 – Najlepši vrtovi, dvorišča in terase

Podobno je v tujini, ampak boljše gostilne v Italiji in Avstriji stavijo tudi na notranje oblikovanje, v naših krajih pa zmaguje poletje, če le ni prevroče … Jasno, za tistih nekaj toplih jesenskih dni, ki jih je morda še ostalo, pa nekaj naših predlogov za malicanje zunaj: Pri Lojzetu (Zemono pri Vipavi) Pravijo, da je o tem kraju pisal že Goldoni. Med oboki starega dvorca ali kar na travi, kjer tudi radi postavijo mize, s pogledom na Vipavsko dolino ali pa na hribe, ki se dvigajo nad Ajdovščino in Gorico. Samo še vipavsko penino in liziko iz nanoškega sira dostavite. Grad Otočec (Otočec) Veliko možnosti je ob Krki, ampak na grajskem dvorišču, kjer navadno strežejo hrano, je zelo evropsko. Če bodo zidovi redno vzdrževani, če bo svetloba proti večeru primerno uravnana, si skoraj ne morete zaželeti boljšega dvorišča za prijeten degustacijski večer. Gostilna Skaručna (Skaručna) Naša najobilnejša gostilna vas poleti gosti v zelenju svojega vrta. Na žalost se v zadnjem času število domačih živali, ki si želijo družbe, zelo zmanjšuje, a je na svojem mestu ob robu velika peč, kjer pripravljajo hrano, iz hiše pa se med klopmi prikradeta Lanza in Princ Študent.

Penzion Milka (Kranjska Gora) Poleti pogrnejo mize na terasi nad jezerom Jasna, v katerem čofotajo race, nad njim pa se proti Vršiču dviga sivobela ekipa najlepših slovenskih gora. Si lahko v glavnem tuji turisti želijo še več? Ja, fižolovo juho, račjo pašteto, pražena jetrca in družbo (preveč) krepkega hišnega mačka.

Pen klub (Ljubljana) Balkon z razgledom. Na eni strani Moderna, na drugi Narodna galerija, pa še pogled na Tivoli in nadzor nad najpomembnejšimi ambasadami na levi strani. Cinični natakarji, ki vedo o slovenski politiki, estradi in direktorjih več kot večina raziskovalnih novinarjev. In ker je zunaj še toplo, bi morda jadranske kalamare.

Gostišče Pec (Selnica ob Dravi) Na eni strani stara gostilna in parkirišče, na drugi strani livada in velik sadovnjak, ki je poleti tako zelen, da človek s terase gostilne komaj še kaj vidi – dol proti Dravi. Nekaj domačih, štajerskih specialitet (bučno olje, stročji fižol in domača vina) in: ali lahko zadremamo v zelenju, prosim?

Posestvo Pule (Trebelno) Rojstni kraji nekaterih pomembnih Slovencev. Eden od njih je posestvo predelal do podrobnosti. Če odmislimo predrage hišice, konje in vinsko klet, je v centru, med staro hišo, toplerjem in novo restavracijo, pod mogočnim orehom prav fino nekaj pomalicati, če imajo kuharji in natakarji svoj dan.

Gostilna Javornik (Krka) V tem primeru je še posebej treba poudariti poletje, saj postavijo mize in stole kar na obali Krke in potem razneženemu gostu, ki na pol leži na travi med hišo in vodo, strežejo svojo degustacijo, v kateri so na prvem mestu postrvi, ki jih pripravljajo predvsem za športno ozaveščene.

Vila Andor (Ankaran) O okusih bi človek lahko razpravljal, tudi o ponudbi hrane in postelj v kombinaciji z igralnico, a vrt na hribčku pred mediteransko vilo jedca prepriča, da ostane na mestu dogodka vsaj uro dlje, kot bi ostal ob sicer nič več kot klasični ponudbi našega obalnega gostinskega sveta.

Gostilna Ribič (Ptuj) Obala Drave, ki teče mimo urejenega vrta. Ob novem mostu, samo za pešce, ki daje vrtu kuliso, ki bi si jo želele mnoge gostilne. Kako bi to izkoristile, pa je že drugo vprašanje. Pri Ribiču svojo zgodbo mešanja sladkih vin, sladkovodnih in morskih prebivalcev (pa tudi pišk) prodajo včasih boljše, včasih slabše.