Le leto in pol je bilo treba, da je projekt Skuhna iz kulinaričnih delavnic, kuhanja na domu in cateringa prerasel v čisto pravo restavracijo, kjer bo vsak kuhar predstavljal kulinariko svoje dežele.
Skuhna oziroma svetovna kuhinja po slovensko se je začela kot socialnopodjetniški projekt, s katerim so želeli v zavodih Global in Voluntariat priseljencem omogočiti lažji vstop na trg dela in vključitev v družbo. Kot pravijo, je hrana močan vezni člen med ljudmi, prek nje pa se lahko zbližamo z drugimi kulturami in se o njih veliko naučimo.
Projekt, ki je prerasel začetne okvire
Skuhna je do zdaj delovala v obliki kulinaričnih delavnic, na katerih so migranti sodelujočim predstavljali kulinariko svoje države in jih učili pripravljati pristne jedi, s hrano so oskrbeli najrazličnejše dogodke in prireditve, ob tem pa so tudi sami osvojili nova znanja in veščine. S svojim uspehom je Skuhna prerasla svoje začetne okvire, v središču Ljubljane na Trubarjevi ulici 56 so dobili lastne prostore, kjer so občasno pogostili in navduševali zaključene družbe. Zdaj pa je čas za čisto pravo samostojno restavracijo, ki bo odprta vsak dan od torka do sobote med 9. in 23. uro.
Kolikor kuharjev, toliko kulinaričnih zgodb
Slovencem svetovna kuhinja ni tuja, imamo pestro paleto restavracij, ki strežejo jedi z vsega sveta. A vendar je Skuhna edinstvena – tam ima namreč vsak kuhar svojo kulinarično zgodbo, zato je gostom vsak dan na voljo druga in drugačna kulinarična izkušnja.
Da bo Skuhna res nekaj posebnega, so dokazali že ob odprtju. Častnim gostom Ani Mariji Mitič, Boštjanu Gombaču, Danilu Ivanuši in Katarini Mali so kuharji pripravili dve prav posebni specialiteti – kobilice in gosenice. Kot je povedal šef kuhinje, sicer Palestinec, oboje menda še posebej blagodejno vpliva na "moško moč".
Od humusa in mesnih pit do maroških piškotov ter pestre palete kav in čajev
Naj to tistih bolj izbirčnih ne odvrne od obiska, kobilic in gosenic namreč ne bo na jedilnem listu, ponudba pa je prav vabljiva. Skuhna trenutno zaposluje pet kuharjev iz Egipta, Indije, Kenije, Maroka in Palestine, ki bodo gostom pripravljali specialitete iz svojih dežel, od sveže pečenega palestinskega kruha, humusa, mesne kenijske pite do kašmirske govedine, palestinske okre in egipčanskega riža.
Za sladkosnede imajo maroške piškote, ki jim po slovensko pravimo skrivnostneži, prilegli pa se bodo ob maroški, turški ali palestinski kavi oziroma ob indijskem, maroškem ali egipčanskem čaju.
Upajo, da bodo kmalu samozadostni
Skuhno trenutno finančno podpirata tudi država in EU, a kot je dejal Max Zimani iz zavoda Global, nočejo biti eden tistih projektov, ki se končajo, ko presahnejo zunanji prilivi: "Hočemo biti trajnostni projekt in se financirati z lastnim delom. Upamo, da bomo z odprtjem restavracije to tudi dosegli."