Sake ni le spremljevalec sušija

Vse kulture, v katerih je riž osnovno živilo, iz njega pridelujejo tudi alkohol. Običajno gre za dve pijači – ena je fermentirana, z nizko vsebnostjo alkohola in ne preveč kompleksnim okusom, druga pa je destilat. Sake je posebnost oziroma se je znašel nekje vmes: nastane s fermentacijo, a vsebuje relativno veliko alkohola, njegov okus pa je lahko izjemno kompleksen.

"Res je, da gre v vsakem primeru za fermentiran riž, vendar se okusi sakejev neverjetno razlikujejo," poudarja Primož Štajer, sicer ljubitelj in zastopnik tako imenovanih naravnih vin, ki se je odločil v ponudbo pijač na slovenskem trgu vključiti tudi sakeje. A seveda ne katerekoli. Tako kot pri vinih je tudi pri sakeju želel najti najbolj čiste, torej brez dodanega alkohola in drugih aditivov, neflitrirane, večinoma tudi nepasterizirane in seveda pridelane iz kakovostne surovine.

Japonci čistih sakejev niso vajeni Gre za sakeje, kakršnih niso vajeni niti Japonci, pojasnjuje Dick Stegewerns, poznavalec in uvoznik sakeja z Nizozemske, ki je dolga leta preživel na Japonskem, kjer ga je kmalu vase posrkal svet sakeja. Sakeji, ki jih na Japonskem spijejo največ, so neizraziti, skorajda prozorni in preprostih okusov. Gre za sakeje iz močno poliranega riža, kar pomeni, da so manj robustni, a tudi brez karakterja in kompleksnega okusa, pogosto jih tudi redčijo in pozneje vanje umetno dodajajo alkohol.

Sake lahko spremlja prav vsako jed Čisti sakeji so povsem druga zgodba. "Sake lahko ima isto kompleksnost in raznolikost kot vino, lahko je tako aperitiv kot digestiv in vse vmes," pravi Stegerwerns, ki je prepričan, da je lahko sake prav tako kot vino popolna spremljava "zahodnjaškemu" obroku.

Pijte ga iz vinskih kozarcev Obenem predlaga, da za sake uporabljamo vinske kozarce, ne majhnih kozarčkov, za katere mislimo, da so japonski običaj. "Tudi na Japonskem ne velja, da ga je treba nujno piti iz majhnih kozarčkih. Tam je posredi gostoljubje – večkrat ko gostom naliješ pijačo, boljši gostitelj si, zato pa raje natakajo manjše doze." Da kar najbolj zaposlimo vse čute, tako vid kot voh in okus, pa predlaga uporabo klasičnih vinskih kozarcev.

Hladen ali topel? In še beseda ali dve o temperaturi. Kroži nekakšno uveljavljeno mnenje, da se sake pogreva. To je v določenih primerih res, še zdaleč pa ne v vseh. "Ena od prednosti sakeja pred vinom je, da se lahko pri njem igrate s temperaturo, s katero lahko dobite različne okuse," pojasnjuje Stegerwerns. "Tako je: slajše sakeje je priporočljivo piti ohlajene, medtem kot pri bolj suhih sakejih ni pravil, pri vsaki temperaturi bo drugačen. Lahko je ohlajen do stopnje sorbeta, a najbolj poln okus boste dobili pri sobni temperaturi oziroma pri rahlo pogretem."