Torek, 23. 12. 2008, 9.27
8 let, 7 mesecev
Rezine za praznične užitke
Okus pršuta je specifičen, a je kljub temu všeč večini ljudi. Prileže se skoraj ob vsaki priložnosti, najboljši pa je tak, ki mu dodajo le morsko sol, nato pa zori na pravi kraški burji. Soljenje in sušenje mesa je eden izmed prvih postopkov, s katerim je človek podaljšal obstojnost mesa. In prav ta postopek še danes uporabljamo pri zorenju pršuta.
Dolgo zorenje
Pršut nastane iz stegen prašičev, ki morajo biti pravilno hranjeni in težki vsaj 130 kilogramov. Ko izberejo sveža svinjska stegna, jih močno nasolijo z grobo morsko soljo. Po enem tednu sol zamenjajo s svežo, celoten proces soljenja traja približno 14 dni. Soljenju sledi faza počivanja, ko se pršut presoli do kosti, nakar sledi najdaljša faza - sušenje in zorenje pršuta. Naravno dozorjen pršut zori najmanj 12 mesecev, težji pršuti pa celo 16 mesecev in več.
Zdravje na krožniku
Zaradi dolgega zorenja je pršut lahko prebavljiv, v sodobni prehrani pa je pomemben vir beljakovin in esencialnih aminokislin, pa tudi železa in vitaminov. Če si privoščimo cel pršut, ga moramo hraniti v hladnem in zatemnjenem prostoru ali pa v zračni shrambi pri sobni temperaturi. Vakuumsko pakirane kose in narezke pa hranimo v hladilniku.
Če ga režemo ročno, lahko svojim gostom ponudimo resnično kulinarično doživetje. Ročno rezanje žlahtnost rezin še oplemeniti in pripomore k polnosti arome. Rezine morajo biti primerno tanke, kajti pretanke so premalo sočne, predebele pa grobe in jih težko jemo. Pršut najprej očistimo, nato ga vpnemo v stojalo in režemo z dolgim, tankim in ostrim nožem.