V Sori pri Medvodah so ob začetku tretjega Festivala kranjske klobase tako strokovnjaki kot ljubitelji izbirali najboljšo v Sloveniji.
Strokovna komisija je svoje delo opravila že dopoldan, po poldnevu pa smo na vrsto prišli obiskovalci oziroma ljubiteljski ocenjevalci. Vsak je dobil ocenjevalni list, na katerem smo z ocenami od ena do pet ocenili deset prijavljenih vzorcev kranjskih klobas, ki so jih stregli na degustacijskih pultih. "Vaša naloga je, da izberete vam najbolj všečno kranjsko klobaso. Prosim vas, da to ocenjevanje vzamete strogo resno," nam je naročil Franc Jezeršek, prvi mož Hiše kulinarike Jezeršek. Oceno naj bi sestavili "na podlagi videza (oblike in barve), okusa, vonja in teksture (sočnosti, čvrstosti in mastnosti) klobase".
"Dve bom moral še enkrat poskusiti"
Potem se je začelo trdo delo. V dveh dvoranah je bilo postavljenih deset postaj, na katerih so pridne roke neprestano rezale kolobarje kranjskih klobas, oštevilčenih le s številko. Ocenjevanje je bilo namreč strogo anonimno in do razglasitve rezultatov se ni vedelo, kateri vzorec pripada kateremu proizvajalcu. Da klobase ne bi padale v prazne želodce, smo si podlago ustvarjali z belim, rženim, polnozrnatim, koruznim ali ajdovim kruhom, okuse pa kombinirali z obveznima gorčico in hrenom. Obrazi ocenjevalcev so bili v glavnem zelo zadovoljni, številni pa so se, da bi ocene razdelili kar se da pravično, pri vsaki postaji ustavili večkrat. "Dve bom moral še enkrat poskusiti," se je slišalo.
Med ljubiteljskimi ocenjevalci ni manjkalo znanih obrazov, tako iz gostinske stroke kot drugih. Pridno sta ocenjevala politika Anton Anderlič in Roman Jakič, polnih ust pa smo ujeli tudi mojstra Mojmira Sepeta, ki se je , kot je dejal, do zdaj udeležil še vsakega festivala kranjske klobase. Naleteli smo tudi na gospodarja bizeljske gostilne Šekoranja, sicer mojstra mesnih jedi, pa na Janeza Bratovža, ki se je ocenjevanja udeležil, čeprav, kot je hudomušno pripomnil, ni "specialist za klobase".
Mesarija Arvaj je slavila že petič zapored
Po ocenjevanju je bilo treba vse glasove sešteti in izračunati skupno oceno, ki je bila seštevek strokovnih in ljubiteljskih glasov. Glasovi strokovne komisije so predstavljali 60 odstotkov, ljubiteljski pa 40 odstotkov skupne ocene. Slavila je, kot smo sicer izdali že v naslovu, Mesarija Arvaj, in sicer že peto leto zapored. So pa bile Arvajeve klobase tokrat prvič absolutne zmagovalke, torej najboljše tako po izboru strokovne komisije kot zmagovalcev. Na drugo mesto se je uvrstil Kras iz Sežane, tretji pa so bili mariborski Košaki.
Na ocenjevanju kakovostne, v trgovinah pa slabe klobase
Pred razglasitvijo rezultatov pa so bili proizvajalci kranjskih klobas deležni tudi precej ostre kritike. Kot je povedal Franc Jezeršek, so letos prvič ocenjevali tudi vzorce klobas iz maloprodaje, torej neposredno s trgovskih polic. Tako so klobase ocenjevali dvakrat, torej vzorec, ki ga je poslal proizvajalec sam, in vzorec, ki so ga dobili v trgovini. "Vzorci, ki so nam jih proizvajalci pripeljali na ocenjevanje, so bili izjemno kakovostni. Slabe kranjske klobase po mnenju komisije ni bilo. Izkazalo pa se je, da so številni vzorci iz trgovin slabi," je opozoril Jezeršek. Ocene vzorcev iz maloprodaje sicer niso vplivale na skupno oceno, so pa "opozorilo proizvajalcem, da morajo svojim izdelkom slediti do trgovine, sicer potrošniki lahko dobijo slabe, da ne rečem celo pokvarjene izdelke," je poudaril. "Zagotovo bomo te rezultate v prihodnje še bolj budno spremljali in širšo javnost obveščali, kje imajo dobre ali slabe vzorce," je proizvajalce in trgovce za konec še opozoril Jezeršek.
Pogače, potice in ričet
Sicer pa se s koncem ocenjevanja pojedina še ni končala. Medtem ko smo čakali na rezultate, smo bili deležni še več tradicionalnih slovenskih dobrot. Mize so se tako šibile pod kolački s kolobarji kranjskih klobas, belokranjsko pogačo, velikansko pehtranovo potico in ocvirkovko, med obiskovalci pa je krožil tudi ričet s kosi kranjske klobase. Za zalivanje nič kaj poletne, a vseeno slastne malice, pa je bilo poskrbljeno s sodom (ali dvema) piva in svežim refoškovim rosejem iz kleti Vinakoper.
Minister Židan: Kranjska klobasa pomeni odmik v pravo smer
Odprtje festivala je sicer uradno naznanil minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je ob tem povedal, da se po tem, ko so kranjsko klobaso zaščitili na ravni Slovenije, trudijo enako storiti tudi na evropski ravni. "Gotovo se marsikdo v Evropski uniji ne bo strinjal s tem, da smo mi matična država kranjske klobase, a z malo sreče in veliko truda nam lahko uspe, da bo kranjska klobasa tudi na evropski ravni zaščitena do konca leta 2012," je dejal minister, ki se je ob tem zahvalil certificiranim proizvajalcem kranjskih klobas. "Vi predstavljate odmik od pritiskov, da so pri proizvodnji hrane najpomembnejši čim nižji stroški. Tako ne gre, proizvajati ceneje pomeni vedno bolj ogrožati potrošnika. Izdelki, kot so kranjska klobasa, pa so odmik v pravo smer, v smer, kjer je najpomembnejša kakovost," je poudaril minister Židan.
Sledijo koncerti, veselice in degustacije
Ocenjevanje kranjskih klobas je bilo sicer šele prvo dejanje festivala. Do sobote se bo zvrstilo več zabavnih prireditev, med drugim kolesarska dirka na Osolnik, koncerti, otroški program ter seveda degustacija kulinaričnih specialitet na temo kranjske klobase. Ves čas pa bo v Hiši kulinarike Jezeršek na ogled tudi razstava zaščitenih prehranskih proizvodov v Sloveniji, med katerimi so ob kranjskih klobasah tudi kraški pršut, kočevski med, piranski brancin in druge dobrote. Organizatorji festivala so Biotehniška fakulteta iz Ljubljane, Hiša kulinarike Jezeršek, Športno društvo Sora in Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa.