Letošnje leto je za vinogradnike pravi šok

Francoska vina so v svetu vin prava institucija in številnim vinarjem, tudi priznanemu slovenskemu enologu Janezu Isteniču, je francosko vinarstvo s svojo zakonodajo in kakovostjo vzor. Mnogo vinarjev se poskuša primerjati s francoskimi vini. Francoska vina namreč s svojo standardno in preverjeno kakovostjo zagotovo dajejo jamstvo dobre kakovosti. Zdaj jih je na prodajne police postavil tudi Lidl, ki je na vinarskem dogodku Odkrijte svet odličnih francoskih vin, predstavil glavne igralce francoske vinarske zgodbe.

Kako francoska pokrajina s svojimi vonjavami (drevesa, zelišča) vpliva na francoska vina, kako jih odlikujejo te posebnosti? Francoske vinogradniške pokrajine so izredno raznolike glede na geologijo tal, podnebja in rastlin, ki rastejo na določenem področju. "Terroir" je skupen izraz za vse naravne danosti in vsota učinkov, ki jih ima okolica na pridelavo vina. V Franciji je pomen "terroirja" še posebno pomemben in odločilen za ocenjevanje kakovosti vina, kjer so mikroklima, tla, nadmorska višina, ekspozicija soncu in naravno rastlinsko okolje odločilnega pomena. Da bi ohranili verodostojnost spoštovanja zakona o poreklu, skrbi Nacionalni institut za kontrolo porekla – INAO. Rastline, ki rastejo v določenem okolju, vplivajo na organoleptične lastnosti vina, zato francoske oblasti preprečujejo posege v naravo, ki onesnažujejo okolje. Poznan je primer iz dolini reke Marne, ki teče tudi čez Šampanjo, kjer so zgradili tovarno električnih kablov in so čez čas ugotovili, da imajo vina iz okolice vonj po gumi, zato je zelo pomembno, da ekosistem ostane neokrnjen, brez posegov, ki bi onesnažili okolje. Francozi so stoletja gradili in izpopolnjevali vinogradniško-vinarsko panogo, zato le v skrajni sili spreminjajo svojo vinsko zakonodajo, tradicija je za njih zakon.

Kaj pa vpliv globalnega segrevanja, kako ta problematika vpliva na vrsto trte, ki raste v Franciji (cabernet sauvignon recimo raste na bolj peščenih tleh; merlot potrebuje bolj ilovnata, zbita in vlažna tla)? Je zaradi segrevanja in suš vedno več sauvignona in manj merlota? Globalno segrevanje prav gotovo vpliva na razvoj vinogradništva v svetu. Vinska trta se je v svoji zgodovini aklimatizirala na hladne zime, vroča poletja in zmerno tople in sončne jeseni. Z dvigom povprečne letne temperature za od 2 do 4 stopinje Celzija prihaja v najboljših vinogradniških področjih na svetu, kot na primer v Bordeauxu in Šampanji, do daljših sušnih obdobij in višjih temperatur v vegetacijski dobi, kar vpliva na razvoj in dozorevanje grozdja. To se odraža v višji alkoholni stopnji in posledično ostalih sestavin vina. Nekatera vinogradniška področja, ki jim je v preteklosti primanjkovalo toplote, so v tem obdobju celo izboljšala svojo kakovost, vendar bo globalno segrevanje povzročilo selitev vinogradov proti severu in na višje nadmorske višine.

Tipičen primer za to trditev so novi nasadi vinske trte v južni Angliji in Švedski. Ta celoten razvoj se odvija počasi, vendar se bo vinogradniški svetovni zemljevid v naslednjih 20 do 30 letih močno spremenil. Sortna sestava se v francoskih vinorodnih področjih za zdaj ne bo spreminjala, ker francoska zakonodaja tega ne dopušča, lahko pa bo prišlo do sprememb deleža tradicionalnih sort, priznanih za določeno področje.

Kako vpliva na vrsto francoskih vin globalna dostopnost drugih sort, recimo vedno več širaza v francoskih vinogradih? Vinogradništvo je v svetu zelo napredovalo. Vsem, tudi meni, je francosko vinarstvo s svojo zakonodajo in kakovostjo vzor in mnogo vinarjev se poskuša primerjati s francoskimi vini. Ob vsem tem moram priznati, da so se vinarji z vseh celin močno približali ali včasih celo prehiteli glede kakovosti določena znamenita francoska področja, vendar so bili to le enkratni ali nekajletni prebliski. Francoska vina s svojo standardno in preverjeno kakovostjo zagotovo dajejo jamstvo dobre kakovosti. Izjema so le slabi letniki.

Kakšna bo letošnja letina glede na veliko količino padavin? V Sloveniji bo, zaradi obilnih padavin v celotnem vegetacijskem obdobju, kakovost slabša od dolgoletnega povprečja. Po letu 1980 smo se navadili na počasen dvig povprečnih letnih temperatur, na sončna poletja in jeseni. Vse te spremembe so močno dvignile kakovost slovenskih vin, zato pomeni letošnje leto za vinogradnike pravi šok. Zaščita vinske trte je bila zelo zahtevna in zaradi povečanega števila škropljenj tudi dražja. Vsi, ki nam bolezen ali vremenske ujme niso vzele pridelka, smo upali, da bo vsaj jesen lepa. Za zdaj obilno in dolgotrajno deževje iz dneva v dan zmanjšuje optimistične napovedi, tako da bo letošnji letnik eden slabših v zadnjem obdobju.

Kakšno mora biti vino po okusu, vonju in karakterju, da lahko rečemo, da se bo lepo staralo in bo najboljše šele čez določeno dobo? Da se bo vino lepo staralo, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev. Najbolj pomemben je "terroir", sledijo vremenske razmere, sorta grozdja, tehnologija predelave in šolanje vina. Ker se pogoji vsako leto spreminjajo, govorimo o dobrih in slabih letnikih. Če so v določenih mikrookoliših izpolnjeni navedeni pogoji, vinogradnik proizvede vina, ki se odlikujejo po optimalni alkoholni stopnji, polnosti – ekstraktnosti vina, kislinski sestavi in taninski dozorelosti. Za staranje niso primerna vsa vina, nizko alkoholna in kisla vina so najboljša, ko so mlada.

Kako moderne tehnologije predelave vina vplivajo na kakovost francoskih vin? Moderna tehnologija v proizvodnji francoskih vin upošteva vse klasične zahteve, ki so naredila francoska vina slavna. Namesto rok in nog zdaj stroji opravljajo funkcije, ki so jih nekoč delali ljudje.

Vino in hrana sta najboljša zaveznika. Katero francosko vino iz Lidlove ponudbe bi priporočali k beli ribi, katero k rdečemu mesu in katero k testeninam? Iz Lidlove ponudbe bi k beli ribi ponudil Schlossberg Riesling iz Alzacije letnik 2011 in Demoiselles Coiffees iCotes du Ventoux letnik 2013, k rdečemu mesu bordojsko vino Chateau de Castres letnik 2010, poleg njega je v ponudbi še vsaj deset odličnih bordojcev, k testeninam pa Chardonnay letnik 2013 iz Burgundije ter Pinot noir letnik 2011 iz Burgundije.

Kako bi opisali okus vaše najboljše penine? Penina Prestige ekstra brut letnik 2008 je izredno suha penina iz odličnega letnika 2008 in je zvrst chardonnaya ter modrega pinota. Zaradi petletnega ležanja na kvasovkah je penina zlatorumene barve z dolgotrajnimi, v obliki verižic sproščujočimi drobnimi mehurčki, ki na površini ustvarjajo venček, ki se stalno obnavlja. Vonj in okus sta skladna z bogato izraženimi terciarnimi komponentami, kjer izstopa okus po pečeni kruhovi skorji.

Ali velja pravilo: drago vino – boljše vino? V principu so dražja vina verjetno tudi boljše kakovosti, vendar se dogaja, da nekateri proizvajalci pretiravajo in precenjujejo svoja vina, na drugi strani pa obstajajo vinarji, ki se bojijo trga in držijo nizke cene. Vina različnih proizvajalcev je treba večkrat pokusiti in si ustvariti lastno sliko. Pri pokušanju Lidlovih francoskih vin nisem vedel za njihove nabavne in prodajne cene, lahko pa danes rečem, da so v ponudbi vina po cenah, po katerih se da kupiti zelo dobra vina.

Katero vino iz ponudbe francoskih vin na Lidlovih policah bi priporočali kot popoln dodatek za romantičen večer? Glede romantičnega večera se mi postavlja vprašanje, ali gre za romantično večerjo ali samo za kozarec odličnega vina. Če gre za prvo, bi potrebovali več vin, delni odgovor sem že dal v zgornjem vprašanju. K temu bi ob sladici dodal Sauternes letnik 2013.