Kosilo v šibeniški mestni hiši

Projekt 100 vodilnih restavracij na Hrvaškem letos teče že 16. leto. V izboru sodeluje več kot 2500 samostojnih in hotelskih restavracij, med katerimi najboljše izberejo gostinci in bralci oziroma uporabniki kulinaričnega portala gastronaut.hr. Če se med hrvaškimi restavracijami bližje meji dobro znajdemo tudi brez knjige, pa je vodnik dobrodošla oprema za potovanja v bolj oddaljene kraje. Pred dnevi se je SiOL-ova ekipa mudila na glasbenem festivalu Terraneo v Šibeniku in seveda je bilo treba nekaj malega (in dobrega) tudi pojesti. Hiter pogled v omenjeni vodnik je razkril, da sta v Šibeniku kar dve od 100 najboljših hrvaških restavracij. Naš izbor je bil Gradska vjećnica, restavracija v starem mestnem jedru, ki nosi ime po renesančni mestni hiši, v kateri domuje. Ni je bilo težko najti – domačini so nas napotili h katedrali, nasproti nje pa so pod oboki postavljene mize Gradske vijećnice.

Čeprav je bil šele čas zgodnjega kosila, dan pa sončen in vroč, smo si scenosled jedi zastavili ambiciozno. Ne nazadnje je vodnik obljubljal, da nas čakajo moderne jedi, navdihnjene s tradicionalnimi dalmatinskimi recepti, hrano pa naj bi pripravljali po načelih zdrave kuhinje (omenjena je celo makrobiotika). No, ob pregledu jedilnega lista smo ugotavljali, da jedi za vegetarijance ni prav veliko, razen za tiste, ki rib in morskih sadežev ne priznavajo za meso. Izbor je bil bolj ali manj klasično dalmatinski, je pa pohvalno, da se restavracija na verjetno najbolj turistični točki v Šibeniku ni podredila klasičnemu turističnemu prehranjevalnemu vzorcu s picami, mesom na žaru in ocvrtim krompirčkom.

O tem nas je prepričal tudi pozdravček iz kuhinje, sirno-zeliščni namaz, ki smo ga dobili na mizo takoj zatem, ko smo določili vino, ki naj bi dostojno spremljalo naročen scenosled jedi. Morda bi se spodobilo, da bi se odločili za katerega od dalmatinskih plavcev ali Dubokovićevega medvida s Hvara, a je bil ženski del lačnega moštva odločen, da bomo pili Roxanichevo Antico. Izkazalo se je, da je bila odločitev več kot pravilna – že kar oranžna malvazija je bila odlična spremljava vse od predjedi pa do sklepnega dejanja.

Kaj smo torej zalivali? Za hladno predjed smo izbrali tunino pašteto, odlično hobotnico v solati in malce paškega sira, preskočili pa smo paradižnikovo in gobovo juho – vendarle je pripekal avgust. Sprva nismo bili prepričani niti, ali bomo pred glavno jedjo zmogli še toplo predjed, a so se nam med zelenjavo na žaru, papriko s sirom, raznimi rižotami in testeninami zasvetili rezanci s škampi, ki jih postrežejo v izjemni kombinaciji z jagodami.

Jagode so spremljale tudi eno od glavnih jedi, znova škampe, ki so tokrat na mizo prišli z žara, na drugi strani pa smo pomlatili purana v gorčični omaki in (iz radovednosti) šibeniški zrezek – telečji zrezek s svežim sirom na kupu solate. Ne, nismo se odločili za ribe, pa saj pravzaprav ni bilo velike izbire. Edina riba na jedilnem listu je bil namreč brancin na žaru, morsko zgodbo pa so zaokrožili s školjkami in lignji.

Končna sodba? Gradska vijećnica je dobra restavracija, ki pa ne ponuja kulinaričnih presenečenj, z malce bolj kreativno kuhinjo bi lahko primerno pospremili res odličen ambient. Zunanje mize pod arkadami so namreč kljub bližini s turisti nabitega trga presenetljivo mirne, da bi človek tam posedal do večera in še dlje. Presenetil je račun, ki je brez pijače znašal slabih 30 evrov po osebi, celotno izkušnjo pa je zaokrožila še postrežba, po dalmatinsko malce počasna, a morda prav zato simpatična. Ko nam je "šefe" za konec prinesel tortico z gozdnimi sadeži in po lastnem priporočilu še domače žganje iz "žižul", smo bili prodani in rečemo lahko le – priporočamo!