Hrana ni le potreba, je tudi užitek, včasih celo obsesija. In prav zaradi takšnih obsesij po svetu obstaja lepo število muzejev, posvečenih različnim vrstam hrane.
Muzej čokolade ali sira se niti ne sliši nenavadno, ne nazadnje imamo tudi Slovenci muzej sirarstva v Kobaridu, muzeje čokolade pa številne države, ki si lastijo primat med proizvajalkami čokolade. Sladkosnedi se lahko tako odpravite v Köln, kjer je muzej čokolade pod pokroviteljstvom priljubljenega Lindta, ali pa v Belgijo, ki ima kar štiri takšne muzeje – najbolj znana sta v Bruslju in Bruggeu.
Pomfrit in golaž
V Belgiji imajo tudi muzej, posvečen hrani, za katero mnogi ne vedo, da je tipično belgijska – ocvrt krompirček oziroma pomfrit. Frietmuseum v Bruggeu je celo edini muzej na svetu, posvečen pomfritu … ne, v ZDA ga še nimajo. Če se boste kaj mudili na Dunaju, lahko obiščete tako imenovani muzej golaža, Gulaschmuseum, ki sicer ni pravi muzej, temveč restavracija. Svoje ime pa vendarle opravičuje s ponudbo več kot 15 vrst golaža, tudi vegetarijanskega.
Italijani stavijo na preverjene favorite
Spregledati ne gre niti glavnih evropskih, če ne kar svetovnih obsedencev s hrano – Italijanov. Najbolj očiten, muzej testenin, je v Rimu. Oljke slavijo v muzeju v mestu Imperia na ligurski obali, kjer si lahko v okviru razstave ogledate tudi oljčne nasade in oljarno. V okolici Parme pa sta muzeja dveh najbolj znanih živil s tistega področja – muzej parmskega pršuta v Langhiranu in muzej parmezana v Soragni.
Nemci so se medtem odločili počastiti kar kruh – v Ulmu imajo muzej kulture kruha, kjer lahko spoznate 6000-letno zgodovino tega nepogrešljivega živila. Ker pa v Nemčiji ne gre brez klobas, je svoj muzej v Berlinu dobila tudi samosvoja klobasa s curryjevo omako – Currywurst. Alternativa za vegetarijance pa je obisk muzeja belušev v Schrobenhausnu na Bavarskem.
Pester ameriški izbor
Svoj čudaški izbor muzejev imajo seveda tudi Američani. Recimo muzej znanega želeja Jell-O v kraju Le Roy v zvezni državi New York ali pa muzej Spama, konzerviranega mesa, podobnega našemu "mesnemu doručku". V Pittsburghu je svoj muzej postavil Heinz, najbolj priljubljen ameriški proizvajalec kečapa, v Wisconsinu pa domuje nacionalni muzej gorčice. Zvezna država Idaho slovi po krompirju, zato ne čudi, da so temu gomolju posvetili muzej. Manj jasno je, kakšno zvezo ima predmestje deževnega Seattla z bananami – tam namreč stoji muzej banan. Tudi sloviti bomboni Pez muzeja niso dobili v domovini (Avstriji), ampak so jim ga postavili v Kaliforniji.
Privržence ima tudi prismojena hrana
Za konec pa še najbolj čudaški od čudaških muzejev. Ta ne slavi ene vrste hrane, ampak bolj način, na katerega je ta pripravljena – muzej prismojene hrane. Edini kriterij za razstavljene predmete je, da so prismojeni do neprepoznavnosti. Recimo "trikrat pečen krompir", "limona – prej in potem" ter "črn kruh – zelo črn", če jih naštejemo le nekaj.
4
