Sreda, 23. 5. 2018, 4.01
6 let, 6 mesecev
Američani ugotavljajo, da je slovenska rebula izvrstna
Briški vinar Matjaž Četrtič je sorti, ki velja za paradnega konja Goriških brd, prislužil novo veliko priznanje tujih ocenjevalcev. Dve njegovi rebuli sta namreč v vplivni ameriški vinski reviji dobili visoko oceno, pravzaprav najvišjo, kar so jih slovenskim belim vinom podelili ti ocenjevalci.
Rebule različnih briških vinarjev najdete tudi v naši dobrodelni dražbi, na kateri zbiramo sredstva za zdravljenje Lucije Mlinarič. Sodelujte in pomagajte:
Ameriška vinska revija Wine Advocate, ki jo je ustanovil verjetno najvplivnejši vinski kritik na svetu Robert M. Parker ml., je v aprilski izdaji razveselila Matjaža Četrtiča, znanega vinarja iz Kojskega v Goriških brdih.
Rebulama iz Četrtičeve kleti Ferdinand, klasični in v lesu zorjeni Epoci, so namreč dali oceno 91, najvišjo oceno, kar so jih slovenska bela vina dobila v tej reviji - lani je enako oceno za svojo svežo rebulo dobil Marjan Simčič.
"Veseli me, da so vsa slovenska mirna bela vina, ki so do zdaj pri Parkerju dobila najvišje ocene, rebule. Lani iz kleti Marjana Simčiča, letos naši vini," je ob uspehu dejal Četrtič. Do zdaj je najvišjo oceno v reviji Wine Advocate dobil pred dvema letoma, ko so njegovi rebuli Brutus dali 90 točk.
Kot je pojasnil vinar iz Kojskega, so tovrstne ocene, še posebej pa ocene v Wine Advocatu, na tujem trgu precej pomembne. "Parker ima ogromno vpliva v ZDA in Aziji," je povedal.
Ne čudi torej, da so ZDA za Četrtičeve rebule vse bolj zanimiv trg: "V ZDA izvozimo kar 80 odstotkov svoje macerirane rebule Brutus, vse več pa tudi preostalih stilov rebule, ki jo pridelujemo, sveže, zorjene in peneče."
Rebula se v Goriških brdih počuti najbolje
Zanimanje za rebulo je v ZDA po besedah Matjaža Četrtiča vse večje, pojavilo se je celo nekaj pridelovalcev, ki so začeli to sorto saditi v Kaliforniji. A kot se strinjajo vsi vinarji iz Brd, je rebula z briških gričev nezamenljiva, v kombinaciji lapornatih tal in tamkajšnjega podnebja se počuti najbolje.
3