So se hollywoodski producenti podrejali nacistom?

Pisec Ben Urwand je čez lužo precej prahu dvignil zaradi svoje prihajajoče knjige, v kateri razkriva vezi med nekdanjo nacistično Nemčijo in hollywoodskimi studii. Urwand se je celo desetletje zakopal tako v ameriške kot nemške arhive: "Želim odkriti skrito poglavje hollywoodske zgodovine, poglavje, o katerem se do zdaj ni poročalo natančno."

S poročanjem o svojem odkrivanju dogajanja v tistem času je naletel na precej kritik strokovnjakov, ki se ukvarjajo s podobnimi stvarmi. Urwand namreč trdi, da so vodje hollywoodskih studiev, med katerimi je bilo precej Judov, ki so pribežali iz Evrope, sodelovali s Hitlerjevimi cenzorji – nekatere produkcije so posledično ukinili ali pa filme cenzurirali, da bi tako ti lahko dosegli nemško filmsko tržišče. "Ne samo, da so v tridesetih hollywoodski studii pristali na to, da niso snemali protinacističnih filmov – izogibali so se celo zagovarjanja Judov in problematizacije nemškega odnosa do njih," pravi avtor.

Pred izidom knjige, ki bo nosila naslov The Collaboration: Hollywood's Pact with Hitler, Urwand tudi pojasnjuje, da beseda "sodelovanje" (collaboration) v temu kontekstu ni njegov izum. "Material sem dobil iz obeh strani. Gre za besedo, ki so jo uporabljali za opis svojega odnosa."

"Menili so celo, da obstaja možnost, da vojno zmaga Hitler" "Gre za sodelovanje hollywoodskih vodij in nacističnih funkcionarjev, pri katerem imajo zadnjo besedo nacisti. V Hollywoodu niso želeli izgubiti svojega posla. Niso hoteli navajati svojih pogojev. Menili so celo, da obstaja možnost, da vojno zmaga Hitler, zato so delali v smeri, v kateri svojega posla ne bi izgubili."

Kot pravi avtor, se studii, kot so MGM, Paramount in 20th Century Fox, od poslov z Nemčijo niso umaknili do sredine štiridesetih. Tudi po tem, ko so začeli snemati protinacistične filme, naj bi se po njegovih besedah izogibali navezovanja na Jude.

Po Urwandovih besedah vmešavanje nacistov sega vse od leta 1930 oziroma premiere filma All Quiet on the Western Front, ko je Joseph Goebbels s svojimi pomočniki projekcijo filma pospremil s smrdljivimi bombami in belimi mišmi. Carl Laemmle, nemško-ameriški Jud, je pristal na popravke.

Med Hitlerjeve najljubše filme sicer spadajo dela, ki prikazujejo odločne vodstvene sposobnosti, na primer The Lives of a Bengal Lancer z Garyjem Cooperjem v glavni vlogi, Upor na ladji Bounty ali Kraljica Christina z Greto Garbo, užival pa je tudi v filmih, ki so demokracijo prikazovali kot neučinkovito. Seveda je Charlieja Chaplina in njegov neposreden film Veliki diktator preziral.

Drugi menijo, da so imeli studii v resnici drugačne namene Kot še piše Urwand, dejanj hollywoodskih vodij ni mogoče pripisovati ignoranci – točno naj bi vedeli, kaj in zakaj to počnejo in kaj se v Nemčiji dogaja, kljub temu pa naj bi dostikrat privolili v vsebino, ki ni škodila nemškemu prestižu. "Hollywood je sodeloval, nacisti pa so imeli pri pomembnih filmih, ki bi lahko razkrili, kaj se dogaja v Nemčiji, zadnjo besedo," pravi Urwand in dodaja, da je MGM kupil celo nemške obveznice, s čimer je tako rekoč financiral nemške tovarne orožja.

S podobnimi temami se sicer čez lužo ukvarja vrsta zgodovinarjev – Steven Ross z Univerze v Južni Kaliforniji naj bi na primer našel dokaze, da so isti hollywoodski studii, ki so z nacisti sodelovali, financirali tudi protinacistične vohune. "Magnati, ki se jim je očitalo, da svoj posel postavljajo pred Jude in poštenost, so v resnici v ozadju Judom pomagali."