Nedelja, 29. 7. 2018, 9.26
6 let, 3 mesece
Slovo od Oliverja Dragojevića, ene največjih glasbenih legend naše regije
Eno leto po tem, ko so mu diagnosticirali hudo bolezen, je v 71. letu umrl Oliver Dragojević.
Na zadnje julijsko nedeljsko jutro ob petih zjutraj je življenje priljubljenega hrvaškega pevca ugasnilo v splitski bolnišnici. Žalostno novico je hrvaškim medijem sporočila njegova družina.
Prepoznavni in priljubljeni hrvaški pevec, ki je v bogati glasbeni karieri nastopal tudi v znanih koncertnih dvoranah, kot so pariška Olympia, londonski Albert Hall, newyorški Carnegie Hall in sydneyjska opera, je za seboj pustil soprogo Vesno, sina Dina in dvojčka Davorja in Damirja.
Dejal je, da je vzrok bolezni starost
Potem ko je decembra lani v javnost prišla lažna novica, da je Oliver Dragojević v komi in da je celo umrl, so na njegovi uradni strani na Facebooku takrat zanikali obe informaciji. Zapisali so, da je "Oliver dobro in da se zdravljenje nadaljuje".
Prva resna znamenja, da se Oliverjevo stanje poslabšuje, so se pokazala decembra lani. Oliver Dragojević bi moral 15. in 16. decembra nastopiti na dveh razprodanih koncertih v splitski areni Spaladium, a je koncerta zaradi zdravljenja odpovedal. Njegova ekipa je sporočila, da morajo pustiti pevcu, da popolnoma okreva.
Oliver je konec avgusta razkril, da je zbolel za težko boleznijo pljuč. Sam raka sicer ni omenjal, je pa dejal, da so mu odkrili tumorsko tkivo, in dodal, da je vzrok bolezni starost, ne kajenje. Bil je namreč strasten kadilec, česar ni skrival. O tem je že večkrat spregovoril v medijih ter razkril, da je v povprečju pokadil škatlico in pol na dan.
Njegova glasbena kariera je trajala 45 let.
Glasbenik že od petega leta
Oliver, rojen 7. decembra 1947, se je z glasbo prvič srečal pri petih letih, ko mu je oče podaril ustno harmoniko, s katero je zabaval otroke na ulici. Pozneje se je naučil igrati še klavir, klarinet in kitaro.
Dve leti pozneje je začel osvajati Hrvaško, najprej kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali, na natečaju amaterskih pevcev Hrvaške pa je s pesmijo Yesterday Johna Lennona in Paula McCartneyja osvojil prvo mesto. Festivalski krst je doživel leta 1967, pozneje pa je igral po številnih zahodnoevropskih klubih, ki jih je osvajal s svojim dalmatinskim stilom, glasom in interpretacijo.
Nastopal je na številnih prestižnih koncertnih prizoriščih, med drugim pred občinstvom pariške Olimpije, londonskega Royal Albert Halla, newyorškega Carnegie Halla in operne hiše v Sydneyju. Za svoje delo je bil tudi večkrat nagrajen, med drugim je prejel več hrvaških glasbenih nagrad porin.
V dolgi karieri je posnel 23 studijskih albumov, gostoval na več kot 50 festivalih in se podpisal pod nepozabne hite Cesarica, Ča će mi Copacabana, Vjeruj u ljubav, Moj lipi Anđele, Oprosti mi, pape, Nadalina, Romanca, Svirajte noćas za moju dušu ...
Legenda nikoli ne umre
Zaradi posebne barve glasu in čutnega petja ima oboževalce po vsej nekdanji Jugoslaviji, spoštujejo pa ga številni glasbeni kolegi, ki so v njem videli vzornika in idola. Mnogi ga opisujejo kot "sredozemsko-dalmatinsko različico" Tonyja Bennetta, Franka Sinatre, Deana Martina, Domenica Modugna ali Billyja Joela, v njem pa vidijo predstavnika tipične dalmatinske pop pesmi.
Zapomnile si ga bodo generacije ljudi, saj ostaja glasbena legenda.
Na novico o njegovi smrti so se odzvali tudi glasbeniki in drugi znani, ki jim je bil Oliver pri srcu
14