OCENA FILMA: Padec Olimpa

Ah, ti presneti Severni Korejci. Ko smo že mislili, da bo v svetu zavladal blažen mir – konflikti na afriški celini in med Arabci že dolgo več ne štejejo –, so morali začeti rožljati z jedrskim orožjem. Orožjem, ki ga sicer še nimajo, zato pa so njihove vojne igrice odlično marketinško orožje za Padec Olimpa (Olympus Has Fallen), akcijski triler režiserja Dneva za trening Antoina Fuquaja, ki ni nič drugega kot Umri pokončno, samo da stolpnico Nakatomi zamenja Bela hiša, Brucea Willisa pa Gerard Butler. Kar za tiste, ki uživate v tovrstnih akcijskih bonanzah, niti ni tako slabo.

Kadar naloge predsednika ZDA opravlja Morgan Freeman, je jasno, da se Ameriki ne piše nič dobrega: če je ne zadane meteorit, jo napadejo severnokorejske paravojaške enote. Freeman je tokrat samo vršilec dolžnosti predsednika (Aaron Eckhart), medtem ko je ta, skupaj s podpredsednikom in skoraj celotno vladno ekipo, zaprt v Beli hiši. Hišni pripor so mu pripravili severnokorejski teroristi pod vodstvom Ricka Yuna (zlobneža iz bondiade Umri kdaj drugič), ki ameriško prestolnico spremenijo v Bagdad oziroma Kabul. Invazija, ki poteka po zraku in po kopnem, od zunaj in od znotraj, je popolna, toda na srečo se v bližini Bele hiše znajde nekdanji predsednikov varnostnik Butler, ki na ta način dobi izvrstno priložnost, da se odkupi za napako iz preteklosti.

Zdaj vsaj vemo, kam na vseh fotografijah gleda mladi severnokorejski voditelj Kim Džong Un: opreza za Gerardom Butlerjem! Špartanska karizma, ki jo je Butler prikazal v 300, očitno še ni popustila, igralec pa se v vlogi križanca med Johnom McClanom in Rambom počuti veliko bolje kot v vlogah romantičnih junakov, v katere ga tako radi tlačijo. Ob tako zamegljenih in slabo artikuliranih motivih, ki segajo od humanitarnih naporov in maščevanja do preproste svetovne dominacije, narodna pripadnost teroristov v resnici ni tako pomembna. Lahko bi bili tudi Rusi, Masaji ali Bušmani, v vsakem primeru bi jih čakale buške, ki so samo sinonim za zlomljene hrbtenice, prerezane vratove in strele v glavo. Izredne razmere pač zahtevajo izredne ukrepe.

Zato pa nam Severni Korejci postrežejo vsaj z imenitnim pregovorom, ki velja tudi za Padec Olimpa: če nekaj vidiš stokrat, ni isto, kot če to doživiš enkrat. V filmu ni nič takega, česar ne bi videli že v stotih podobnih patriotsko obarvanih izdelkih, ob katerih je najbolje odklopiti možgane. Zamenjala se je samo lokacija, zaradi katere lahko najverjetneje pozabimo na nadaljevanje. Kje pa naj bi se zgodba drugega dela dogajala, v Camp Davidu?!

Res pa je, da je zaradi spretne režije in Butlerjeve karizme celoten pirotehnični mišmaš nekoliko bolj doživet kot običajno. Na trenutke se celo zdi, da se bo film distanciral od ameriškega patriotizma, toda čeprav teroristi predsedniku ZDA v obraz zabrusijo nekaj krepkih na račun novodobnega ameriškega imperializma (kako tudi ne, če pa njegovemu domovanju v varnostnem žargonu pravijo Olimp!), Butler in film ostajata zvesta domovini. Nekateri bodo morda videli prikrit pomen v tem, da predsednika ZDA upodablja Dvoličnež, toda dvomim, da so imeli producenti pri kastingu tovrstne ambicije.

Eckhart, tako kot vsi njegovi soigralci, predvsem vseskozi zelo grdo gleda. V nasprotju z Umri pokončno jemlje Padec Olimpa samega sebe precej resno. Od filma, ki se začne s smrtjo prve dame (Ashley Judd), kaj drugega niti ni pričakovati, zato pa ga toliko manj resno jemljemo gledalci. Ne bi nas čudilo, če bi se na koncu izkazalo, da za vsem skupaj stoji prav Ashley Judd. Škoda, da ni scenarija napisala Hillary …

Fuquajev vodič po razdejani Beli hiši torej v ničemer pretirano ne odstopa od žanrsko sorodnih izdelkov, kljub temu pa je film dovolj spretno posnet, da ga lahko označimo za brezglavo razvedrilo, kar pomeni, da smo mu pripravljeni odpustiti številne klišejske nesmisle.

Pri tako nekontrastni in temačni sliki namreč ni velike razlike med Lincolnovo spalnico in vašo, če v njej poskrbite za primerno zatemnitev. Dekleta: če vas takšni filmi ne zanimajo, lahko Padec Olimpa uprizorite kar doma in si ob tem predstavljate, da je vaš partner Gerald Butler. Denar, ki ga bosta privarčevala za vstopnici, bosta lahko zapravila za kakšno romanco v slogu Beležnice ali prihajajočega Zavetja, pa še nacionalnost namišljenih negativcev bo prepuščena vajini domišljiji.