Ljubezen na daljavo ni preprosta

O filmu, ki na na slovenska platna prihaja 9. septembra, smo se pogovarjali z Drew Barrymore (Erin), Justinom Longom (Garrett), Charliejem Dayem (Box), Jasonom Sudeikisom (Dan), Christino Applegate (Corinne), Nanette Burstein (režiserka), Jennifer Gibgot (producentka) in Adamom Shankmanom (producent).

Drew: Erin je med bolj sodobnimi in jezičnimi liki, ki ste jih igrali. Kaj vas je pritegnilo k vlogi? Drew Barrymore: Vsekakor sem jo z užitkom igrala. Hotela sem biti del "odštekanega", drugačnega scenarija. Hotela sem igrati nekoga, ki se druži s fanti in ima rad tudi dekleta, pa je pokončen in zabaven. Zdi se mi, da se trenutno v svojem življenju s takšno osebo poistovetim. Lahko sem improvizirala, delala v precej prostem slogu in se poigravala, ne da bi se bala cenzure, saj ima film oznako R, torej ni za mlajše. To mi je bilo res v užitek.

Kateri prizor je bil po vašem največji izziv? Christina Applegate (Justinu): Ko sem se zazrla v tvoje plombe. A saj te imam rada. Justin Long: Jaz pa tebe (smeh). Tako rekoč čreva mi je pregledala. Christina Applegate: Po mojem je bil največji izziv prvi dan snemanja tega prizora, saj je Nanette kar naprej ponavljala: "Ko vstopiš in ju zagledaš gola, daj, dlje strmi vanju." Fizično tega nisem zmogla. Niti pod razno. Skoraj bi se sporekli in Nanette sem po pravici in odkrito povedala, da sploh ne gledam tja. Pogledam in hočem takoj pogledati stran; tako pač čutim in tako bi čutila tudi Corrine. Justin je karakterni igralec in si zadnjice torej ni zakril. Pa še sklonjen je bil. Pomislite, prav? To je bil največji izziv zame. Drew Barrymore: Zame je bil eden največjih izzivov posneti prizor, ko sem pijana. Z Nanette sva se osredotočili na to, kakšna je Erin, ko je opita, pa kaj je treba napisati in kaj lahko improviziramo. Kako si daš duška, ko si besen? A bil je tudi najbolj zabaven dan snemanja, sem si res dala duška. Justin Long: Rekel bi, da so bili goli prizori precej nelagodni, a največji izziv je bil ohraniti resen obraz v družbi s Charliejem in Jasonom. Charlie Day: Kako prijazno, Justin. Jason Sudeikis: Kaj je bilo vprašanje? Justin Long: Vidite? Zdaj ste tudi vi soočeni z istim izzivom. Ja … Vse tiste intimne, spolne drobnarije v sobi, nabiti z odraslimi moškimi. Tisto je bil res izziv.

Drew in Christina, zanimivo, da so vaju izbrali, da igrata sestri, sploh ker sta obe v poslu začeli kot otroka in odraščali vsem na očeh. Drew Barrymore: Meni se je izbira zdela zanimiva. Zdelo se mi je, da sva si vse bolj podobni, kar se mi je zdelo super. Krasno, če sestre, brate igrajo ljudje, ki bi zares utegnili priti iz iste maternice. Zdelo se mi je, da se telesno spreminjam. No, kot deklici sva skupaj hodili k plesu, a Christina je bila v pajkicah videti bajno, jaz pa ne. (smeh) Christina Applegate: In iz tega sem naredila kariero. Drew Barrymore: Čisto res. Jaz sem se skrivala v kotu ... A poznam jo že od nekdaj. Christina Applegate: Spogledali sva se in tole damico poznam do obisti, bolj kot kdo drug, in ona me pozna do te mere, da se nama o določenih rečeh niti ni treba pogovarjati. Tako da je bilo z lahkoto igrati sestri. Jaz sem se počutila skrajno zaščitniško.

Jennifer in Adam, kako je bilo potikati se po prizoriščih snemanja? Adam Shankman: Izmenjevala sva se. Ker sva dobesedno snemala tri filme hkrati – dva v New Yorku in enega v Savannah –, je bilo noro, a sem se čisto sprijaznil s filozofijo kaosa, kar je pri tem filmu delovalo. Sploh pa je ves cirkus tu vodila Nanette. Tako da sem večinoma posedal brez skrbi in vajeti prepuščal njej. In ker sem tudi sam režiser, se mi zdi zelo pomembno, da spoštujem režiserjeva početja, saj tudi sam ne maram, da mi ljudje solijo pamet. Jennifer Gibgot: Najhuje je bilo za dekle, ki je skrbela, da gre snemanje po scenariju. Vsak dan je scenarij zabrisala v kot.

Nanette, kot ženska na režiserskem stolčku ste se ukvarjali tudi s precej kočljivimi prizori. Je bilo težko uravnovesiti ti dve dejstvi? Nanette Burstein: Skušali smo se zabavati, a imamo tudi nekaj precej resnih prizorov, čustvenih, predvsem pa gre za komedijo in improvizacijo. Charlieju in Jasonu sem rekla, da bomo tokrat snemali po scenariju, pa je Jason rekel: "Aja? A celo scenarij imamo?"

Justin, meni se zdi poglavitni trenutek vsake romantične komedije prvi poljub. To je trenutek, ko verjameš – ali pa tudi ne –, da sta osebi res vzpostavili odnos. Razmišljaš kaj o tem, ali pa imaš to za del svoje igre? Justin Long: Za naju je bil prvi poljub ... površen. Nadelana sva bila, kajne? Jason Sudeikis: Zadeta. Justin Long: Aja, zadeta. Se opravičujem. Zakajena sva bila. Mislim, da pač upaš, da boš dal v prizoru vse od sebe in včasih zna biti presenečenje, ko poljubiš nekoga, ki ga še nikoli nisi, ki si ga srečal pred kratkim. Ljudje se poljubljamo različno. Včasih je lahko skrajno nelagodno. Drew Barrymore: Srečo sem imela, saj se dobro poljublja. Mislila sem si: Hvala bogu! Najbolj grozno je, kadar poljubljaš nekoga, ki se ne zna poljubljati, pa skušaš vsaj prikazati, kot da je lepo – in se počutiš, kot bi se trudil čisto sam. Tokrat je bil to skupni napor.

Jezik, ki ga uporabljajo liki v tem filmu, je precej iskren. Bi pokomentirali? Adam Shankman: Naj nekaj na hitro rečem: to je ena najpomembnejših zadev v tem filmu in o tem smo se z Nanette pogovarjali, še preden smo sploh izbrali igralce – o tem, da mora biti film iskren, zato smo se sprijaznili z oznako, da film ni za mladoletne. Veste, odrasli, ki živijo v sodobnih in urbanih okoljih, morajo biti iskreni. Dobre komedije ne moreš posneti, če se ne zasidraš v nečem skrajno resničnem. Zato je bilo pomembno, da smo iskreni. Zdaj lahko govorijo še drugi. Nanette Burstein: Film je drugačen od tradicionalnih romantičnih komedij. Likov ne cenzuriramo, gre za prizemljeno zgodbo o občutkih in čustvih in liki ti res prirastejo k srcu, zato smo že od začetka hoteli, da je film nadvse iskren.

Nanette, kako to, da ste za film izbrali ravno Drew in Justina? Nanette Burstein: Že dolgo ju oba občudujem. Oba sta sijajna komika, dramska igralca in med njima se krešejo iskrice. Izbira res ni bila kdo ve kako težavna.

Drew in Justin, sta prizor s seksom po telefonu posnela po navdihu, ali sta imela scenarij? Genialen je, sploh tisti del o Marky Marku. Drew Barrymore: Mislim, da je bil del z Marky Markom v scenariju. Krasen prizor, ja, in komaj sem čakala, da ga posnamemo. Pomislila sem, da gre za prizor, ki se lahko izteče v dve smeri: ali bo povsem brezvezen, ogaben, nelagoden trenutek, ali pa bo res vznemirljivo. Gre za enega tistih prizorov, v katerega se pač moraš pognati, ne vedoč, ali bo vžgal ali ne, a pri tem ne smeš iz lastnega strahu sklepati kompromisov. Adam Shankman: Pa res sta bila na telefonu, kajne? Vsak na svojem, ko smo snemali vsakega od vaju posebej? Nanette Burstein: Zgradili smo dve sceni v istem studiu in ko smo ugotovili, kako telefon lahko sploh "vleče" v studiu, smo ju posneli hkrati. Justin Long: Primerjala sva, kdo se je počutil bolj čudno. Drew ali jaz v moji sobi, polni tipov – igralci in snemalna ekipa –, ki se delajo, da onanirajo, ki se norčujejo ali uprizarjajo spolne štose. Rekel sem, da je bilo zame bolj nelagodno, saj sem se moral smejati, potem pa spet biti zagret in … Ampak Drew je po moje imela več težav. Rekla je, da so bili vsi tiho kot miši in skrajno spoštljivi, zaradi česar ji je bilo še težje. Da so hodili po prstih in si šepetali, midva pa imava ta intimen prizor. A Nanette je kar naprej hodila k meni in mi opisovala, kako naj masturbiram, da bo dobro videti na telefonu, da bi bilo bolje, če bi poskusil takole … Pomislil sem: Nanette, saj menda znam, veliko izkušenj imam s tem ...

Charlie in Jason, v filmu sta nekakšen drugi par. Bi lahko kaj rekla na to temo? Charlie Day: Seveda. Uradno nisva par. Samo pred novinarji. A se dogovarjava, usklajujeva težave. Jason Sudeikis: Če si pa poročen. Charlie Day: Ja, to nama stoji na poti. A v filmu se zabavava najbolj od vseh. Ni se nama treba ukvarjati s čustvenim lokom najinih likov. Jason Sudeikis: Veliko smeha za malo tveganja. Charlie Day: Ja, dobri štosi, pa malo tveganja (smeh). Jaz jih pripravim, on jih izpelje. Drew Barrymore: Vem, da vprašanje ni namenjeno meni, a rada bi dodala, da me najbolj pritegnejo filmi, pri katerih me zanima celoten krog likov. Rada imam filme v slogu Judda Apatowa ali Christopherja Guesta, ki nabereta celo četico izjemnih igralcev in te potem v film potegne cela ekipa. Rada vidim, da so iskrice tudi med preostalimi, ne le med parom. Če pogledamo Jima Gaffigana ... Uničila sem skoraj vsak njegov posnetek, ker je tako zabaven. In prizor z večerjo je bil skrajno težak, saj so se vsi neumorno režali. Justin Long: Ja, lahko se pohvalim, da znam obdržati resen obraz in se ne dam zavesti. A tako težko kot mi je to šlo ob teh fantih, mi še ni šlo. Pa ob Robu Rigglu in Kristen Schaal. Res imamo srečo, da so sodelovali z nami. Drew Barrymore: Sfižila sem skoraj vse njune poskuse pred kamero. Grozno se počutim. Nanette Burstein: Nismo hoteli imeti zgolj grškega zborčka. Tako Christina kot Charlie in Jason so neizmerno zabavni liki. Tako da je že zaradi tega film bolj zabaven.

Upodabljanje odraslega, doraslega odnosa ne pomeni vedno tudi dobrega filma. Lahko poveste kaj o izzivih, kako predstaviti razmerje, ki se skuša ogniti klišejem in melodramatičnemu ljubosumju? Nanette Burstein: Zasnovali smo izjemno iskren in realističen film, a nikoli nismo pozabili na humor. In, kot vidite po mojih igralcih, to ni bilo težko. Izjemno smešni so. In če zdaj gledaš zelo čustven prizor, veš, da te bo naslednji razvedril in te do solz nasmejal. To ravnovesje poskrbi, da se gledalec zabava in da se ga film hkrati dotakne.

Ste se poglobili in raziskovali, kako se izogniti poglavitnim klišejem drugih romantičnih komedij? Nanette Burstein: Ja, zares smo hoteli obiti večino klišejev tega žanra. S tem v mislih so napisani liki in tako se tudi konča. Hoteli smo, da je vse res sveže. Adam Shankman: Naj pripomnim nekaj v bran klišejem. Klišeji so zato, ker se resnično dogajajo, vem pa, da nas začnejo dolgočasiti, če jih kar naprej gledamo. A velikokrat marsikaj osmislijo. A mislim, da smo se jim uspešno izognili. Nanette Burstein: V scenariju, ki je na začetku pritegnil vso ekipo, glavna lika ne končata skupaj in tega smo se držali, saj se nam je zdelo, da je takšna pač resničnost. A potem je, se mi zdi, Adamov asistent začel jokati, češ da ne more verjeti, da na koncu nista skupaj, pa smo se odločili, da bi morda res ... Adam Shankman: In moj asistent niti ni gej (smeh) …

Bi filmu rekli romanca za recesijo? Drew Barrymore: Jaz osebno bi rada nekaj, v kar se lahko zatečem in pozabim na vse, kar se dogaja okoli mene, hkrati pa ne bi rada izpustila priložnosti, da se z nečim poistovetim. Tako da si želim tega ravnovesja in ta film to ima, se mi zdi. Smejim se, a hkrati jočem, se poistovetim, sproščam, čustveno podoživljam ... Zdi se mi, da zna biti film presenetljivo realističen, potem pa se spusti iz resničnosti in te odreši in nasmeji. Mislim, da je vaše vprašanje lepše ubesedeno kot moj odgovor. Justin Long: Mislim, da ima fizična danost obeh likov pri tem veliko vlogo. Lepo je videti nekaj, s čimer se veliko ljudi, sploh zdaj, lahko poistoveti. Pa reči, ki jih imaš za samoumevne, ko se spustiš v razmerje na daljavo – med njimi je najpoglavitnejša logistika glede tega, kako priti s kraja A na kraj B in kaj vse to prinese ... Drew Barrymore: Rada bi se videla, pa se zaradi denarja, urnika ali obveznosti ne moreta.

Še vprašanje za snemalno ekipo: del filma ste posneli na video, del na film. Ste imeli pri tem v mislih izdelan vizualni pristop ali pa je šlo predvsem za pomoč igri? Nanette Burstein: Film smo v glavnini posneli na 35 mm, imamo pa sekvenco – to, kako se zaljubljata –, ki smo jo posneli digitalno. Šlo je za poskus in to smo posneli na soboto in brez scenarija. Snemali smo zunaj in z zelo majhno ekipo, pa z Drew in Justinom, ki sta šale stresala kar iz rokava. Hoteli smo ustvariti občutek, da gre za posnetek dveh, ki se zaljubljata. Mislim, da nam je ta medij to omogočil.