Kako glasba sproža "kožne orgazme"

Naj bo to Rahmaninov koncert za klavir številka 2, skladba Someone Like You pevke Adele, ali pa različica skladbe Learn to Fly skupine Foo Fighters, ki jo je zaigralo in zapelo tisoč Italijanov in Italijank. Glasba lahko pri marsikom povzroči kurjo polt, ščemenje v hrbtenici, povišan srčni utrip in metuljčke v trebuhu, pri nekaterih pa so odzivi tako intenzivni, da jih imenujejo kar kožni orgazem.

Kot v pogovoru s pianistko in violinistko Psyche Loui za BBC ugotavlja David Robson, vam za tovrstne občutke ni treba biti poseben poznavalec ali poznavalka glasbe; zadanejo lahko vsakogar. Glasbenica Loui je tudi psihologinja na univerzi Wesleyan, ki je s pomočjo preteklih raziskav skušala ugotoviti, zakaj se naše telo tako intenzivno odziva na glasbo.

Nenadne spremembe v melodiji, dinamični preskoki ali neskladja v melodiji Leta 1991 so v neki raziskavi na primer ugotovili, da je približno polovica udeležencev in udeleženk v raziskavi ob svoji najljubši glasbi začutila tresenje, vročično oblivanje in potenje, nekateri celo spolno vzburjenje, pogosti pa so bili verjetno vsem poznani mravljinci. Od tod tudi verjetno izraz kožni orgazem, ki pa ga Loui nerada uporablja, saj ima lahko pri udeležencih in udeleženkah raziskav premočne konotacije, da bi z njim opisali svoje izkušnje.

S pomočjo raziskav je bilo ugotovljeno, katere so tiste lastnosti skladb, ki pri ljudeh največkrat vzbujajo močna občutja in tudi telesne odzive. Gre za nenadne spremembe v harmoniji, dinamične preskoke, na primer od tihega do glasnega igranja, ali melodična odstopanja od glavne melodije, kakršna najdemo v skladbi Adele Someone Like You.

Potrebujemo ravno prav presenečenj Kot kaže, tovrstni prijemi v glasbi vplivajo predvsem na način, kako naši možgani spremljajo naša pričakovanja, ugotavlja Loui. Ko usvojimo konvencije tipičnih skladb, nas preveč predvidljive skladbe ne bodo pretresle, skladbe, ki preveč odstopajo od konvencij, pa bomo dojeli kot hrup. Tiste, ki bodo ravno prav prekršile pravila in naša pričakovanja, lahko stimulirajo možgane in ustvarijo prijetna občutja, sorodna tistim, ki jih doživljamo ob jemanju drog ali ob spolnih odnosih. Ko skladbo enkrat spoznamo, lahko odzivi nanjo postanejo še močnejši, sploh če skladbo povezujemo z določenimi dogodki v življenju.

Glasba kot gradnik boljše družbe Loui meni, da je glasba pomembno orodje za grajenje človeškega uma in družbe, saj pride na vrsto takrat, ko smo že opravili vse pomembne dolžnosti, pomembne za preživetje; glasba je območje varne igre, urjenja misli in širjenja vsakodnevnih izkušenj. Prek glasbe razvijamo svoje čustveno dojemanje in se zbližamo z drugimi.

Loui opozarja na raziskave, ki so pokazale, da skupinsko ustvarjanje glasbe ali plesanje ustvarja bolj altruistične in kohezivne skupnosti, glasba, ki sproža močne telesne odzive, pa nasploh pripomore k altruističnemu vedenju.