Torek, 7. 4. 2015, 16.03
6 let, 7 mesecev
Jovanottijev razgibani pop za zasanjane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Italijanski glasbenik, ki se je od začetnih raperskih podvigov že precej približal popu, je tokrat namesto albuma izdal "oblak", na katerem je kar trideset skladb, 18 jih je izšlo na CD-ju. Čeprav se ga verjetno večina najbolj spomni po skladbi L'ombelico del mondo, so Jovanottijeva najmočnejša točka nekakšne raperske balade. Spomnimo se samo prikupne Piove in Serenata Rap, po radijskih postajah pa trenutno navdušuje skladba z zadnjega albuma Lorenzo 2015 CC., Gli Immortali.
Zajetna zbirka skladb, ki jih je izdal tokrat, je žanrsko dokaj razgibana, a v grobem gre za nekoliko pogumnejši pop s primesmi plesnih ritmov in občasnih rahlih prizvokov svetovne glasbe. Album se začne s skladbo L'alba, ki za skladbo o migracijah, omenjeno je tudi neslavno italijansko pristanišče Lampedusa, zveni skoraj optimistično, nadaljuje pa z nekoliko bolj plesnimi Sabato, skoraj disco Tuto Acceso in Musico.
A kot rečeno, so poskočne skladbe še najmanj zanimive, saj se Jovanottijevo petje, ki je pogosto bližje recitiranju, najlepše rima s počasnimi ritmi, kakršni so v skladbah La Storie Vere, Il Cielo Immenso, La Ragazza Magica in že omenjena Gli Immortali. Te so, tudi če ste v italijanščini tako slabo podkovani kot podpisana, izjemno prijetne in nalezljive.
Jovanotti se na tokratnem albumu predvsem poigrava z vsem, kar se je v svoji dolgi karieri naučil, v Caravan Story in Pieno ti Vita slišimo otožna pihala, v L'astronauta po kraftwerkovsko lebdimo v vesolju, Perche Tu Ci Sei pa nas odpelje na italijanski jug.
Zbirka Lorenzo 2015 CC. ima tako veliko ponuditi, le vprašanje je, ali si bo občinstvo, vajeno albumov z desetimi skladbami, vzelo čas in med trideseterico izbralo svoje favorite.
