Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
19. 12. 2007,
14.27

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 19. 12. 2007, 14.27

7 let, 1 mesec

Dokken

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
From Conception: Live 1981 (Frontiers/Dallas Records) (2007)

TIP: Neokrnjen koncertni biser iz časov, ko za bend ni vedel praktično še nihče.

Na samem začetku osemdesetih je v ZDA, predvsem pa v Kaliforniji, nastajala generacija novih, sila melodičnih, a hkrati tudi udarnih in nadvse virtuoznih heavy metal bendov, ki so bili takrat še povsem v senci novega vala britanskega heavy metala. Nekaj let kasneje pa so prav ti bendi kar nekaj let povsem preplavili in zasvojili heavy metal sceno. Dokken se poleg Guns N' Roses, Motley Crue, Faster Pussycat, Ratt, Poison, Cinderella, Quiet Riot in še nekaterih eni vidnejših in kakovostnejših predstavnikov tako imenovane ameriške hair-metal oziroma glam scene. Dokken pa so se od vseh zgoraj naštetih tudi precej razlikovali. Četverica je bila glasbeno in izvedbeno izjemno podkovana in tudi slogovno manj klišejska od večine zgoraj naštetih in tudi drugih podobnih soborcev. Čeprav so Dokken pisali izjemno melodične in takratnemu radijskemu okusu všečne skladbe, pa so njihove pesmi zvenele bistveno bolj heavy in manj glamersko. Morda je tudi ta raznolikost oziroma relativna drugačnost glavni razlog, da Dokken danes niso tako cenjeni, kot bi si na podlagi narejenega zaslužili.

O kalifornijski metal sceni je veliko znanega od trenutka, ko je postala prevladujoča smer v bolj melodičnem heavy metalu, bistveno manj znanega pa je iz obdobja prej, ko so se vsi ti bendi še prebijali na sceno. Definitivno je bilo veliko tekmovalnosti, žensk in žurov, kakršne danes lahko le sanjamo. Definitivno pa je hkrati bilo tudi veliko odrekanja in trdega dela, da so se tiste redke skupine prebile do velikih založb. Kako pa se je v resnici vse skupaj slišalo in delovalo, pa skoraj ni zapisov in dokumentov. V luči tega je koncertni album From Conception: Live 1981 pravi dragulj. Dokken so namreč nekaj mesecev pred tem v Nemčiji (v ZDA takrat ni bilo prostora zanje) posneli svoj prvenec Breaking The Chains, ki pa je takrat izšel samo v Evropi. V ZDA so popravljeno in nekoliko spremenjeno verzijo tega albuma objavili šele leta 1983. Tako so Dokken v ZDA poznali le po skladbi Breaking The Chains, ki ga je MTV ravno takrat začela besno predvajati, ter po EP-ju Back In The Streets iz leta 1979.

Skratka, Dokken so bili ob snemanju koncerta, ki je sedaj prvič objavljen na albumu From Conception: Live 1981, praktično še čisto na začetku. Kar nekaj časa pa je še minilo, preden je bend dobil pogodbo z velikanko WEA in postal zares velik. Dokken so do danes prodali preko 10 milijonov svojih albumov.

From Conception: Live 1981 je čisti koncertni biser. Na njem je nekaj skladb s prvenca in tudi dve oziroma na nekaterih izdajah (ameriški in japonski) tri še nikjer prej objavljene skladbe. Tisto, kar to ploščo dela tako posebno, pa je trenutek oziroma stanje benda, ki so ga uspeli ujeti na tem posnetku. Dokken so takrat imeli silovito željo po igranju, kazali so totalno predanost glasbi ter imeli strahovito mladostno energijo in eksplozivnost. Le malo je koncertnih ali studijskih posnetkov, na katerih je ujeta tako pristna neposrednost kot na tem albumu. Dokken pa na tej plošči preprosto blestijo, čeravno na njej še ni tistih njihovih najboljših skladb. Zvok je za tiste čase sicer dober, z današnjega vidika pa ni nič posebnega. Vendar je posnetek predvsem zaradi fenomenalno dobre masterizacije, s katero pa producenti niso porušili avtentičnega vzdušja, v celoti odličen. Bend pa na desetih oziroma enajstih skladbah demonstrira izjemno mešanico čistih melodij, strupenih riffov, rock šminke in bravuroznih shred-kitarskih vložkov.

From Conception: Live 1981 pa je tudi najčistejši prikaz razlike med ambicijo po uspehu nekoč in danes. Dokken so za svojo slavo trdo delali, bili so talentirani, verjeli so vase in svojo glasbo, predvsem pa so znali izvrstno igrati. Danes pa je že samo razglašanje ambicije v večini primerov dovolj, da bendu rata. In tudi zaradi tega, se ta izvrsten koncertni izdelek splača poslušati.

Ne spreglejte