"Dejstvo je, da se vsi pridejo tja 'skulirat' in sprostit, gre za skok v vzporedni svet"

DJ Kozmonaut se z glasbo ukvarja približno 10 let. Za glasbo, ki jo vrti, pravi, da bi bila žanrsko kategorizirana v "balearic", kar sam razume kot "žanrsko neomejeno". Slišali ste ga lahko v Mariboru v lokalu Huda kava in na Živih dvoriščih. Pravi pa, da se je "upokojil z rolanjem na Štajerskem in slovenski javni sceni z mega žurom na Jazzlentovi sklepni čagi".

Kdaj si se prvič srečal s festivalom? Prvič sem se srečal s festivalom Electric Elephant pred petimi leti, to je leta 2008 (takrat so ga tudi prvič organizirali). Festival je bil sicer sprva v Petrčanah, od tam pa se je lani preselil v Tisno. Idilično okolje in funkcionalna infrastruktura sta tam še dodatno pripomogla k prijetni atmosferi, ki je samo nadgradila presenetljiv spekter nastopajočih.

Kaj pa kot DJ? Letos bom nastopal tretjič, torej sem leta 2010 nastopal prvič. Najbolje pri tem je, da lahko v takšnem popolnem ozračju človek izbira glasbo po svojem okusu in občutku, brez kakršnihkoli pripomb, kvečjemu pohvale in vprašanja o slišanem doživiš. In to je pač za nekoga, ki v štajerski prestolnici rola že skoraj desetletje, preprosto neprecenljivo. Medtem ko uživaš v radostih, ki jih ponuja morje, te obdaja glasba, ki izpod rok nekaterih selektorjev popolnoma ozvoči tisti trenutek. Ustvari brezčasje.

Kakšne izkušnje imaš s festivalom? O festivalu, udeležencih in izkušnjah z njimi lahko povem same pohvale, saj je ta večinski delež (recimo okoli 95 odstotkov Angležev), ki so vajeni sivine in angleškega betona, v takem idiličnem okolju ob slani vodi in vetru ter pod svobodnim soncem, preprosto dobitna srečka. To pomeni, da je vzdušje resnično sproščeno, da ni nobenega teženja, da se množica fino prerazporedi po različnih dogajanjih. Dejstvo je, da se vsi pridejo tja 'skulirat' in sprostit, da gre za nekakšen skok v vzporedni svet, ki ga ustvarijo obiskovalci s svojimi pozitivnimi vibracijami in nagnjenju k rajanju. In takšnim ljudem je res užitek vrteti glasbo. Za glasbo mora biti človek skrajno neobremenjen, pa ne me razumeti narobe, ampak s tem, ko si sproščen, pustiš glasbi, da naredi svoje. Tam lahko izbiraš med vsemi mogočimi žanri, ki obstajajo, in izbereš iz njih nekaj, kar pač po tvojem mnenju ustreza tistemu trenutku.

Kako pa gledaš na festivalsko dogajanje pri nas v Sloveniji? Želel bi si, da se nekaj takšnega zgodi tudi v našem čudovitem okolju. Mogoče potrebujemo Angleže, da to izpeljejo, mogoče smo tega sposobni celo sami.

In na prihodnost festivalov? Verjamem, da prihodnost takšnih festivalov, kot je Electric Elephant, ni v ekonomskem cilju (beri širjenju publicitete), ampak v tem, da se bodo poleg poplave generičnih festivalov odvijali tudi bolj intimni in zasebni festivali, ki bodo imeli obskurne in večini neznane nastopajoče ter seveda omejeno število obiskovalcev. Vse to zato, da se ohrani občutek, ki se lahko zgodi na teh festivalih.