Sanjski vrt
Vrt
Torek, 25. 4. 2023, 10.44
2 meseca, 2 tedna
Najboljši nasveti za spomladanska vrtna opravila
Ob toplih sončnih žarkih in daljših dnevih se vse pogosteje zadržujemo na prostem. To je tudi čas, ko se na vrtu lahko začnejo vrtnarska opravila. Čeprav se sprva zdi, da je seznam opravil neskončen, z njimi nikar ne hitite, saj lahko tako povzročite več škode kot koristi. Pomembno je, da se jih lotite ob pravem času ter da posameznih korakov ne preskakujete. Preverili smo, kako se lotiti vrtnih opravil, kaj postoriti na začetku in česa nikakor ne smete pozabiti. Se sprašujete, kdo so dobri sosedi na vrtu? Poiskali smo tudi odgovor na to vprašanje.
Začnite na začetku
Si želite urediti zelenjavni vrt ali pa morda le zasaditi cvetlice? Začnite z rahljanjem zemlje. Tako boste izboljšali strukturo tal in omogočili lažjo rast rastlin. Rahljanje namreč zraku, vodi in hranilom omogoča, da prodrejo globlje v tla, kar omogoča boljše pogoje za korenine. Rahljanje zemlje zagotavlja tudi boljše zadrževanje vlage v tleh, kar je še posebej pomembno v sušnih dneh. Da bo rahljanje zemlje kar najbolj enostavno ter tudi kakovostno opravljeno, uporabite pravo vrtno orodje.
Postopek, ki so ga uporabljali že stari Rimljani
Za izboljšanje kakovosti tal in povečanje pridelka je nujen postopek kolobarjenje. Pomembno je namreč, da rastline ne sadite vsako leto na isto mesto, pač pa v vrtu vsakokrat zanje izberete drugo mesto. Tako boste preprečili razvoj talnih bolezni in izčrpavanje zemlje.
Nekatere rastline so znane po svojih koristnih lastnostih, kot so zadrževanje dušika v tleh, izboljšanje strukture tal, zmanjšanje škodljivcev in preprečevanje bolezni. Ko tako spreminjamo rastlinje, posajeno na posameznem delu vrta, spreminjamo tudi potrebe po hranilih, kar pomaga preprečiti izčrpanost tal. Raznolikost rastlin pritegne številne koristne organizme, ki pripomorejo k boljšemu razvoju tal in rastlin ter zmanjšuje potrebo po uporabi kemikalij.
Izkoristite naravne lastnosti rastlin. Nekatere rastline imajo na primer večjo potrebo po kaliju in fosforju, spet drugim (korenovke in čebula) bolj ustreza manj gnojena zemlja. Na mestu, kjer ste lani posadili paradižnik, tako letos posadite zelje.
Izkoristite doma pridelan kompost
Če si želite pridelati kar največ pridelkov ter se izogniti uporabi kemikalij in umetnih gnojil, potem vsekakor uporabite domači kompost. Kako ga pridelati? V domač kompostnik lahko odvržete skoraj vse organske odpadke, kot so ostanki hrane, listi, vejice, travni odrezki in še več. Ko se ti odpadki razkrojijo, postanejo hranljiva podlaga za rastline.
Uporaba domačega komposta pomaga tudi zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na smetiščih, in s tem prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja. Z redno uporabo komposta bodo vaše rastline bolj zdrave in bodo bolje rodile, vaš vrt pa bo postal bolj produktiven in trajnosten.
V domač kompostnik ne sodijo vsi organski odpadki. Tukaj je seznam nekaterih organskih odpadkov, ki jih ne smete odlagati v domač kompostnik:
- meso, ribe, kosti in ostanki živalskih proizvodov, saj lahko privabijo živali in povzročijo neprijetne vonjave,
- mlečni izdelki, kot so mleko, sir in jogurt, ki lahko pritegnejo živali in povzročijo gnitje,
- maščobe in olja, ki lahko otežijo proces razgradnje in povzročijo neprijetne vonjave,
- človeški in živalski iztrebki, ki lahko vsebujejo patogene in druge škodljive snovi,
- lesni pepel, ki lahko zviša pH v kompostu in zmanjša njegovo učinkovitost,
- odpadki iz vrta, ki so bili obdelani s pesticidi ali drugimi škodljivimi kemikalijami.
Kompost lahko uporabljamo za izboljšanje strukture tal, zadrževanje vlage in spodbujanje rasti rastlin. Uporaba komposta je še posebej priporočljiva pri glinenih in peščenih tleh. Z njim bodo glinena tla bolj odcedna, medtem ko se bodo ob uporabi komposta peščena tla spirala počasneje.
Priporočljiva je tudi uporaba kamene moke, ki pripomore k hitrejšemu nastanku humusa ter v zemljo vrača minerale. Zelo priporočljivo je, da na gredici, kjer bo rastel paradižnik, posujete kameno moko z večjo vsebnostjo kalcija in magnezija in si tako zagotovite bolj zdrav paradižnik. Posujete jo lahko tudi po kompostu, saj pospešuje njegovo razgradnjo.
Kaj lahko že sadimo?
Ko so oblikovane gredice, ko sta nasuta kompost in kamena moka, imate načrt za posaditev vrtnin že zagotovo pripravljen. Pripravljanje zemlje, v katero boste posadili posamezne vrtnine, mora biti usklajeno z zahtevami in potrebami posamezne vrste.
Preverili smo, katere vrste lahko že sadite in kakšne so njihove zahteve.
Čebulo in česen posadite tja, kjer ni bilo gnojeno. Podobne zahteve imajo tudi korenovke, kot so zelena, rdeča pesa in korenje.
Kapusnice imajo v času sajenja rajše hladnejše temperature, ki so značilne za april. To velja za ohrovt, brokoli, cvetačo in tudi brstični ohrovt, čeprav lahko zadnjega sadimo tudi jeseni in si s tem zagotovimo zimsko zalogo.
Seveda ne sme manjkati niti solata v vseh oblikah. Sejete lahko berivko, ki bo obrodila prva, ali pa hrastov list, ob čemer se lahko odločite za rdečo ali zeleno vrsto. Ko dovolj zraste, začnite trgati zunanje liste.
Posadite lahko tudi že glavnato in rozetasto solato, por in zelišča. Ob tem velja izpostaviti koristen nasvet pri sajenju mete. Ker se zelo rada hitro razraste po vrtu in tako postane nadležna, jo je najbolje posaditi kar v malo večji lonec.
Če si boste na domačem vrtu omislili tudi luštrek, ga zasadite na robu gredice. Ustreza mu namreč samota. Za rast potrebuje veliko prostora in vode, pri čemer mu odgovarja odcedna zemlja.
Vsekakor pa aprila ne sadite temperaturno zahtevnih vrtnin, kot so paradižnik, paprika, bučke, sončnice, melancani itd. Te posadite šele po 15. maju.
Pri načrtovanju sledite principu dobrih sosedov
Pri sajenju vrtnin v vrtu je smiselno upoštevati načelo dobrih sosedov, kar pomeni, da skupaj posadite tiste rastline, ki ugodno vplivajo ena na drugo. Med vrtninami, ki med seboj dobro sodelujejo, so paradižnik, bazilika in kumare. Paradižnik in bazilika namreč odganjata škodljivce, ki sicer napadajo kumare.
Koristna kombinacija sta tudi paradižnik in korenje, saj paradižnik odganja škodljivce, ki napadajo korenje. Tudi korenje in redkvica sta dober par, saj zadnja pomaga korenju pri rasti.
Skupaj je priporočljivo saditi tudi različne vrste solat, kot so radič, endivija, motovilec in rukola, saj imajo podobne potrebe po vodi in hranilih.
Vendar pa obstajajo tudi kombinacije, ki se jih je treba izogibati. Med njimi so zelje in kumarice, saj se med seboj ne prenašajo dobro. Tudi stročnice in čebula se ne marajo, zato je bolje, da ju sadimo ločeno. Zaradi podobnih bolezni skupaj ne sodita niti paprika in paradižnik. Podobno je s paradižnikom in krompirjem, ki sta oba gostitelja koloradskega hrošča.
Kako se izogniti škodljivcem?
Vrtičkarjem dobro poznana nadloga so polži. Ti prilezejo na plan že aprila. Za zatiranje je priporočljiva uporaba limacidov, v nekaterih primerih, pa pomaga tudi samo ročno pobiranje. To je priporočljivo narediti zjutraj in zvečer. Če je vaš vrt manjši, lahko polžem nastavite tudi ovire. Polži namreč ne marajo prečkati ovir iz bakrenih žic, jajčnih lupin ali mletov ostružkov.
Med zelo nadležne škodljivce v vrtu spadajo tudi strune. Podobno kot pri polžih se tudi odstranjevanja strun lahko lotite ročno. Tudi pri njih lahko učinkujejo ovire, namenjen polžem. Njihovo število lahko zmanjša tudi prisotnost njihovih naravnih sovražnikov, kot so ptice, žabe in ježi, saj ti strune zelo radi jedo. Seveda pa lahko pri bolj trdovratnih težavah uporabite sredstvo Strunaj, ki ga zakopljete v vrhnjih deset centimetrov zemlje in dobro zalijete.
Kako pa se znebiti uši? Uporaba milne raztopine bo pomagala uničiti uši, ne bo pa škodovala rastlinam. Po nanosu milne raztopine rastlino splahnite z vodo. Naslednji učinkovit ukrep je uporaba curka vode, s katerim uši enostavno splaknete z rastlin. Postopek ponavljajte vsak dan, dokler se število uši ne zmanjša. Priporoča pa se tudi uporaba rastlinskih olj.
