Zgodovina Benetk, njena umetnost in arhitektura so tesno povezane tudi z islamsko kulturo, medtem ko v sedanjosti tega zgodovinskega mesta mošeja ni našla svojega prostora.
Problematiziranje odsotnosti mošeje v sedanjosti Benetk, nekoč povezanih z islamsko kulturo in trgovino, se je v svoji instalaciji lotil švicarsko-islandski umetnik Christoph Büchel.
Na letošnjem beneškem bienalu je tako prostor islandskega paviljona spremenil v delujočo molilnico, njenega odprtja se je udeležilo kar nekaj muslimanskih vernikov.
Če bo umetniški projekt kraj čaščenja, bodo paviljon zaprli
S projektom je umetnik želel osvetliti vprašanja, povezana z mestom džamije v italijanskem mestu na vodi. In res, umetniška gesta se je že razširila v širši družbeni prostor, med drugim tudi s tem, ko je razburkala benečanske lokalne oblasti in policijo. Ti so namreč opozorili, da zasnova džamije, ki je svoje mesto našla v nekdanji katoliški cerkvi Santa Maria della Misericordia, ki je zdaj v zasebni lasti in jo je umetnik najel za namene projekta, pomeni varnostno tveganje. Zgodil bi se namreč lahko napad protimuslimanskih ekstremistov ali muslimanskih ekstremistov, ki bi jih lahko zmotilo ravno to dejstvo, v kakšnem kontekstu je.
Prav tako so lokalne beneške oblasti opozorile, da je za oblikovanje molilnih prostorov potrebno posebno dovoljenje. Pri tem pa so odbili argument predstavnikov islandskega paviljona in avtorja projekta, ki opozarjajo, da gre pri tem za umetnostno delo, ki deluje kot molilnica.
V pismu, ki so ga v mestu naslovili na direktorja Islandskega centra umetnosti in komisarja islandskega paviljona na bienalu Bjorga Stefansdottira, so opozorili, da v primeru, da bo instalacija delovala kot kraj čaščenja, ne bo več mogla ostati tam.
Prepoved nekaterih oblačil
"Paviljon ni in ne more biti prostor čaščenja in tudi ne kraj propagiranja, kot je to mogoče razumeti," so med drugim zapisali v pismu. Dodali pa so, da priprave na molitev, kot je na primer umivanje, niso dovoljene. Prav tako tudi ljudje, ki bodo v prostor vstopili, ne bodo smeli nositi oblačil, "ki bi se razlikovala od tistih, ki jih nosijo v drugih prostorih beneškega bienala". Katera oblačila natančno so prepovedana, v pismu lokalne oblasti ne opredeljujejo.
Molilnica bo delovala do konca bienala
Poleg pisma, ki so ga umetniku in komisarju islandskega paviljona poslale beneške oblasti, te drugega koraka za zdaj še niso naredile, medtem ko je prejeto pismo Büchel dal v pregled svojim pravnikom.
Umetnik je prepričan, da bo kljub nasprotovanju lokalnih oblasti delujoča džamija v obliki njegovega projekta lahko obstala do konca bienala, torej do novembra.
Prostor dialoga skupnosti
Med odprtjem islandskega paviljona je bila v petek tudi molitev. Tehmina Janjua, pakistanska ambasadorka v Italiji, se je v govoru na slovesnosti Büchelu in kuratorici paviljona Nini Magnusdottir zahvalila za "prostor čaščenja, kraj umetnosti in kraj, kjer se lahko zbere skupnost in komunicira ter se lahko oblikuje medsebojni dialog".
4
