Jakov Fak
Ponedeljek, 19. 2. 2024, 4.00
10 mesecev, 1 teden
SP v biatlonu, Nove Mesto, ljudje iz ozadja
"Žoga me ne prepriča, biatlon me je pa popolnoma prevzel"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Od našega poročevalca
Janez Janžekovič skrbi, da so slovenski biatlonci siti in srečni.
Eden od izjemno pomembnih ljudi v slovenski biatlonski reprezentanci je javnosti večinoma neviden, a našim tekmovalkam in tekmovalcem zagotavlja pogoje, da se lahko nemoteno osredotočajo na šport. To je kuharski mojster Janez Janžekovič. Ves čas je ob reprezentanci, večino leta na poti, vsak dan tekmovalcem, trenerjem in preostalim članom izbrane vrste pripravi tri obroke na dan. "Treba se je znajti," je fraza, ki jo je v krajšem pogovoru za Sportal ponovil večkrat.
Kuhar je ena od pomembnejših oseb v domala vsaki biatlonski reprezentanci. Ta skrbi, da so tekmovalci ne le siti, pač pa da uživajo kakovostno hrano, hrano, ki so je vajeni in zaradi katere imajo v dolgih obdobjih, ki jih preživijo zdoma, manj domotožja. Vnaša stabilnost, ki je nujno potrebna v vse bolj surovem lovu za športnimi rezultati. "Dobro, če tako pravijo tekmovalci, bo že držalo," nam je na trditev, da je kuharski chef pomemben del reprezentančnega pogona, skromno odgovoril Janez Janžekovič.
Nihče prav veliko ne komplicira
Je karierni gostinec, kuhal je že vsepovsod, najraje pa prav v hribih in zimskih središčih v Sloveniji. Pravi, da je vsekakor zimski človek. Tudi zato je idealna izbira za biatlonsko vrsto. V tej so se za svojega kuharja odločili pred leti, po zastrupitvi s hrano v Annecyju v Franciji. "Tega dogodka ne poznam, nekaj sem slišal, ampak ne vem podrobnosti. Je pa seveda treba biti previden," o tem pravi Janžekovič. V tujih reprezentancah so pomembnost svojega kuharja, ki je tekmovalcem ves čas na voljo, prepoznali že veliko prej.
In kaj jedo slovenski biatlonci? "Nič posebnega, poskušam ustreči željam, osnova pa so riž in testenine, torej ogljikovi hidrati. Nihče prav veliko ne komplicira, jasno pa je, da nekateri česa ne smejo jesti, nekateri česa ne marajo, zato se prilagajam. Sestavljam dokaj pestre jedilnike, da je za vsakega nekaj, sicer pa jedo precej skromno, saj so vsi takšni," pove in v smehu pokaže iztegnjen mezinec. Ja, biatlonci niso požeruhi, sicer pa vrhunskim tekmovalcem v vzdržljivostnih športih tudi ni treba pretirano paziti na hrano.
Jakov Fak opustil peko palačink
Radi imajo kakovostne in okusne obroke, bolj specifične potrebe pokrijejo s prehranskimi dopolnili. To je že strokovno vprašanje, reprezentančni kuhar pa upošteva vsakršne želje in zahteve. Včasih je bil mojster peke palačink kapetan Jakov Fak, s čimer se je rad pohvalil tudi na družbenih omrežjih, od njegovih kolegov in kolegic pa smo pogosto slišali, da je lahko bil na svoje kuharske sposobnosti povsem upravičeno ponosen. To se je končalo, nam pove reprezentančni chef. "Ja, ne sme jesti mlečnih izdelkov in jajc, zato je to opustil. Sem pa zato jaz tukaj, da poskušam, če je le mogoče, speči kakšno rundo palačink. Te gredo večini v slast."
Z reprezentanco preživi vse dni, ko so na poti. "V nedeljo je bil 25. dan, ko smo skupaj od doma. Ni prvič, da smo tako dolgo na poti, meni to ne predstavlja prevelikih težav, je pa kar zanimivo," pravi Ptujčan, a dodaja, da je imel nekaj domotožja le prvi teden prvenstva, ko je v njegovem mestu potekal pustni karneval. "Mogoče sem malce res že utrujen, pripravljam po tri obroke na dan, vmes je še nabava sestavin, nekaj logistike, ki je včasih lahko zapletena. Treba se je znajti," je še priznal. Znajti se mora včasih tudi zaradi pomanjkanja kuharske opreme in podobno. "Treba se je znajti," je vodilo ob vsakršnem morebitnem zapletu.
"Žoga me ne prepriča, biatlon me je pa popolnoma prevzel."
V majhni kuhinji pripravljal obroke za 20 ljudi
In katero biatlonsko prizorišče mu je najbolj všeč? "Zagotovo tole v Novem Mestu!" izstreli in doda: "Imamo lep prostor, krasen prostor za pripravo hrane, lepo kuhinjo. Zelo udobno je. Občasno smo po kakšnih apartmajih, ki so lahko precej utesnjeni. Delal sem že v majhni kuhinji, kakršno ima vsak doma, a sem hrano pripravljal za dvajset ljudi. To je bilo kar zahtevno, se je bilo treba znajti."
Na prvenstvu v Novem Mestu smo ga vsak dan videvali na tekmah, kjer je nervozno stiskal pesti za slovenske tekmovalke in tekmovalce. "Zanimivo je, da mene šport načeloma ne zanima preveč. Žoga me ne prepriča, biatlon me je pa popolnoma prevzel. Sploh v takšnem vzdušju, kot je tukaj na Češkem, popolnoma padeš notri," pravi. Postaja vse večji poznavalec tega športa, se pohvali, s tekmovalkami in tekmovalci pogosto debatirajo o biatlonu. "Ja, rad grem na tekmo, tudi reprezentanti me radi vidijo tam, veseli so vsakega navijača, zato mi tudi dovolijo, da se kakšen obrok zamakne, ampak tako ali tako si veliko stvari pripravim vnaprej."
Tudi glavni trener slovenske izbrane vrste Ricco Gross ni zahteven, kar zadeva hrano, nam je še razkril. Čeprav je nemški okus za hrano malce drugačen kot pri nas, mu gre večina jedi v slast. "Mi je pa povedal, da je imel že med tekmovalno kariero zelo rad krompir, pripravljen na določene načine, in takšnega mu zdaj pripravljam tudi jaz."
