Skoki in večno vprašanje o subjektivnosti sodnikov

Večkrat smo se med sezono vprašali, kdaj si skakalci od sodnikov sploh zaslužijo oceno 20, ki je najvišja mogoča. Zlasti Severin FreundPeter Prevc sta velikokrat prikazala brezhibne skoke, a so bili ocenjevalci zadržani in se raje odločali, da dajo za pol točke slabšo oceno, ter se s tem izognili kritikam ob morebitnih napakah.

Smo pa dvajsetice videli na poletih v Planici, kjer sta jih Prevc in Jurij Tepeš prejela kar pet. Pri skokih je to prava redkost.

"Morda bi morali zaposliti nekdanje skakalce, da bi bili sodniki"

Naš najizkušenejši skakalec Robert Kranjec ima o sodnikih naslednje mnenje: "Včasih sodijo tisti, ki nikoli v življenju niso bili skakalci. Pri Petru sem bil pri drugem poletu presenečen, da je dobil pet dvajsetic. Po mojem mnenju bi si jih bolj zaslužil pri prvem, pri katerem je pristal pri 248,5 metra, in to še v telemark. Mislim, da bi morali pri sodnikih uvesti profesionalizem. Naj bo to za njih plačana služba in naj jih bo nekaj, da se med seboj menjajo. Poznam nekaj slovenskih sodnikov, od katerih ni nihče skakal. Mogoče bi morali zaposliti nekdanje skakalce, saj so sodniki velikokrat vplivali na rezultat."

Prav zaradi ocen smo se tudi v tej sezoni zgražali, kadar se je posameznikom zgodila krivica. Prevc je tako za 0,3 točke izgubil zmago v Oslu, kar je le eden od primerov. Velikokrat se zgodi, da so sodniki neenotni, k sreči pa se največji odstopanji v plus in minus izničita, da je rezultat vsaj malce uravnotežen …

Tisti s slabimi razmerami so dvakrat kaznovani

"Nekdo, ki ima slabe razmere v zraku, je dvakrat kaznovan. Najprej ima veter v hrbet, prej pristane in dobi zaradi tega slabše ocene, ker sodniki ne vidijo, ali je odlično skočil in ga je veter prej prikoval na tla. Vetrna izravnava pa tudi kompenzira 70 odstotkov, kar pomeni, da je, če ima veter v hrbet, oškodovan za 30 odstotkov v primerjavi s tistim, ki ga ima spredaj. Na to temo bi bilo dobro nekaj narediti," pravi Jelko Gros, ki je v mednarodnem odboru za razvoj skokov in opreme.

Z delom sodnikov pa je tesno povezan Janez Bukovnik, član podkomiteja za pravila, tehnične delegate in sodnike pri FIS (Mednarodna smučarska organizacija). Spregovoril je o tem, kako sodniki ocenjujejo nastope skakalcev: "Nekdaj je bilo tako, da je sodnik dal oceno 17,5 in nisi vedel, zakaj. Zdaj mora za vsako fazo napisati, zakaj jo je tako ocenil. Iz tega se vidi, ali je delal napake. To je zelo pomembna stvar. Ti podatki ne gredo v javnost. Naša delovna skupina pregleda njihovo delo. Tisti, ki odstopa za od pet do deset odstotkov, je opozorjen. Napake, večje od deset odstotkov, pomenijo sankcije. Kazni so stroge, na primer eno leto prepovedi sojenja na tekmah svetovnega in kontinentalnega pokala."

Vsako leto je kakšen nov drobižek pri ocenjevanju

Bukovnik dodaja, da se vsako leto pogovarjajo o tej temi, za zdaj pa v okviru FIS menijo, da je sistem sodnikov pri skokih dokaj transparenten in "merljiv". "Vsako leto je kakšen nov drobižek pri ocenjevanju. Lani smo uvedli novost 0,5 točke za vožnjo v iztek, če imaš smučko zelo na kanti. Prav tako smo zelo pozorni pri sodnikih, ki ocenjuje svojega tekmovalca …"

Dotaknil se je tudi prej omenjene "dvojne kazni", ki jo dobijo skakalci, ko imajo veter v hrbet in posledično prejmejo nižje sodniške ocene: "O tem zadnjem bomo morali razmišljati. Skakalec, ki skoči visoko, na primer Freund, dobi pol točke več. Tisti, ki se plazi po puklu, je slabše ocenjen. So nianse, na katere bo treba vplivati. Sicer pa je vetrna izravnava za tiste, ki imajo veter v hrbet, nekorektna. Naredili smo nekaj izračunov, da obstaja še veter z vrha, ki pritisne tekmovalca na tla. Treba bo raziskati tudi ta vidik. Razlika zdaj ali nekdaj je očitna. Včasih smo skakali s smučmi in hlačami in bili v zraku kot kamen, zdaj pa ob tej opremi vsaka sapica vpliva na nastop skakalca."

Morda bodo v letošnjem poletju sprejeli kakšno dodatno spremembo, da bodo skoki tudi s tega vidika pravičnejši ...