Prevc: Z velikanko se ni za šaliti

S tem, da ne bo nastopil na največjem slovenskem športnem prazniku, se je sprijaznil že pred tedni. Užitke, ki bi jih doživljal med poleti, bo skušal nadomestiti z gorečim navijanjem za rojake, s katerimi je lani v Oberstdorfu slavil zgodovinsko zmago na ekipnih tekmovanjih v poletih. Pri poletu, dolgem 225,5 metrov, je izgubil tla pod nogami in si strgal ramenske vezi. Zdaj gre že na bolje. ''Poleti bom brez težav začel s pripravami. Čez mesec dni mi bodo odstranili ploščice, bolečine pa so vedno manjše in lahko že dosti več 'migam,'' je Sportalu zaupal Peter Prevc, ki lahko z desno roko počne vse, kar si zamisli, pri levi pa je še previden. Tako so mu svetovali tudi zdravniki, saj je leva rama še 'fiskirana' s ploščico in preprečuje, da bi jo izdatneje premikal. V Planico bo najverjetneje prispel v četrtek, najkasneje pa v petek. Nikakor noče zamuditi uvodne tekme. Napovedati noče nič, saj ne želi rojakom postavljati bremen. Pričakuje pa še kako zanimiv boj tako za naslov najboljšega v svetovnem pokalu kot razvrstitvi v konkurenci poletov.

Vznemirjenost in napetost, pa tudi veselje

V dolini pod Poncami je vedno rad skakal. Ko se je njegovo ime pojavljalo na seznamu tekmovalcev, je planiške preizkušnje čakal z ogromno dozo nestrpnosti. ''Zadnji dan sem vedno malce slabše spal. Tako kot denimo lani. Takrat se mešata občutka vznemirjenosti in napetosti, po drugi strani pa se tudi veseliš, ker se končuje naporna sezona. Po domače povedano imaš že 'poln kufer' vsega. Zaradi tega, ker je finale v Planici, imamo slovenski skakalci prednost, saj lažje 'potrpiš' zadnje dni tekmovanj v družbi domačih kot pa kje v tujini,'' se je nastopov na velikanki, ki je svetu podaril obilico svetovnih rekordov, spominjal Prevc.

V Planici je najdlje pristal pri 221 metrih. ''Najboljši občutek je na vrhu, ko pogledaš množico. Ko se navijači derejo in vpijejo, dobiš adrenalin. V karieri nisem preizkusil veliko letalnic, a velikanka v Planici je vredna posebnega spoštovanja. Treba je biti zelo previden. Je malenkost starejša in šepo starem profilu, a toliko bolj uživaš, če ostaneš zbran in se ti ne podre skok. Moraš se le umiriti, kar pa je s pomočjo navijačev veliko lažje. V zraku pa si nato v svojem svetu.''

Julija bo preizkusil Bloudkovo velikanko

Prvega poleta na velikanki se še spominja. Takrat do skakalnice ni čutil toliko spoštovanja, kot strahu. Skočil je okrog 140 metrov. Varno je pristal tudi v drugo. ''Ko je nastopil tretji skok, sem že mislil, da sem kos vsem izzivom. Ravno takrat pa sem se moral zelo reševati v zraku, tako da mi je skakalnica podala učno uro. Takrat sem videl, da se z velikanko ni za šaliti.'' Po Vikersundu, ki je slovenskim ''orlom'' prinesel toliko lepega, je na lestvici lastnikov najdaljših slovenskih poletov zdrsnil na četrto mesto. Po Robertu Kranjcu in Roku Benkoviču ga je na Norveškem prehitel še Jurij Tepeš. ''Res je, zdaj nisem več na zmagovalnih stopničkah. Pač, motiv več za naprej,'' se smeji ''osmoljenec'' sezone, ki jo je moral prekiniti med življenjsko formo. A kmalu se bo vrnil. Planiške užitke bo na delu spoznaval že julija, ko bo slovesno predana skakalcem prenovljena Bloudkova velikanka. To bo njegova letošnja planiška nagrada.