Peter Slatnar: Mož, ki Petru Prevcu izdeluje krila

Ko je aprila odjeknila novica, da bo Elan nehal proizvajati skakalne smuči, je v slovenskem športnem prostoru zavladalo precejšnje vznemirjenje. Ali bo moral najboljši skakalec zime Peter Prevc prestopiti k tujemu proizvajalcu, je bilo eno od najpogostejših vprašanj. V vsem tem je Peter Slatnar videl izziv. V skakalnem svetu je njegovo ime že cenjeno, saj skoraj vsi najboljši skakalci tekmujejo z njegovimi vezmi. Na trg bo kmalu poslal tudi skakalne čevlje iz karbonskih vlaken. Verjetno mu je zaradi vsega tega uspelo prepričati najboljša skakalca pretekle sezone Petra Prevca in Japonko Saro Takanaši, da bosta nastopala z njegovimi smučmi.

Še slabi trije tedni nas ločijo od začetka skakalne sezone. Ste že nestrpni? Ali veliko razmišljate o tem, kako se bodo smuči obnesle v zimskih razmerah?
Del mene je nestrpen, del prežet s strahom. V mrazu bodo smuči delovale drugače kot poleti. Veliko je čejev, vendar se naslanjamo na prejšnja leta in izkušnje z delovanjem Elanovih smuči. Odstopanj ne bi smelo biti, v negativno smer sploh ne. Mislim, da bo šlo vse v pozitivno smer.

S čim bi bili po koncu sezone zadovoljni? Imate v mislih zmage, stopničke, uvrstitve med najboljših deset?
Če upoštevam poletje, bi morali biti vsaj trije skakalci ves čas med najboljšo dvajseterico. To je realno. Seveda vsi verjamemo, da bo Peter Prevc nadaljeval v svojem ritmu, vendar je nepošteno pričakovati, da bo serijsko zmagoval. Nanj ne smemo izvajati tovrstnega pritiska, a mislim, da bo znova mešal štrene najboljšim. Verjamem, da prav daleč od tam, kjer je bil lani, ne bo.

Slatnar o novostih v primerjavi z Elanovimi smučmi - 1. del

Na skakalni trg ste želeli letos poleti stopiti z revolucionarnimi karbonskimi čevlji, a se je zgodila zgodba z Elanom. Končal je proizvodnjo skakalnih smuči, vi pa ste vse skupaj prevzeli in zdaj izdelujte smuči pod svojo blagovno znamko Slatnar ...
Vse se je zamaknilo. Čevlji bi morali biti končani pred poletno sezono. Mislim, da bo mogoče z njimi skočiti še pred prvim snegom. Ne želimo pa jih ponuditi, dokler ne bodo povsem optimalno pripravljeni. Štiri leta jih že pripravljamo za trg in dražimo ljudi. Zdaj je spet čas.

Noga je v tem čevlju bolj fiksna. Čevelj je veliko lažji. Spredaj ima pregib, da skakalci v zraku ne čutijo mrtve smučke. Na začetku je bilo veliko težav. Ta pregib potrebuješ za prvih šest metrov po odrivu z mize. Načrt je, da čevlje čez zimo preizkusijo trije skakalci in skačejo z njimi, sicer pa bi jih radi imeli že vsi slovenski A-reprezentanti.

Misli ste morali verjetno večinoma preusmeriti k proizvodnji skakalnih smuči.
V preteklosti smo se večkrat pošalili, da bomo prevzeli izdelovanje skakalnih smuči, ko se bo Elan nehal ukvarjati s tem. Kar naenkrat se je to zgodilo. Osemnajstega aprila so me iz tovarne Elan poklicali, naj pridem na sestanek. Ali bodo prenehali izdelovati smuči ali pa bo nekdo drug prevzel vodenje projekta. Vzemi ali pusti. Veliko neznank je bilo treba razčistiti. K sreči nam je šla Smučarska zveza Slovenije (SZS) naproti in zaposlila serviserja Aljošo Branca.

Koliko časa ste si vzeli za premislek?
Moral sem si ga vzeti. Pri takšni stvari ne gre čez noč. Če takšnemu podjetju, kot je Elan, izdelovanje smuči ni prinašalo dobička, kako naj bi ga šele meni, ki se grem hobi program (smeh, op. p.). Videli smo, kje imajo minus. Ko so Aljošo Branca uvrstili na plačilni seznam SZS, je bilo vredno. Poleg tega premij do tekmovalcev ne moremo izplačevati, zato smo finančno pokriti za prvo leto.

Vrzel je, ker prvo leto veliko skakalcev smuči preizkuša, vse te testne smuči pa veliko stanejo. Nekaj jih nato uničijo, nekaj pa jih prodajo klubom kot rabljene smuči. Prihodnje leto se bo verjetno za naše smuči odločilo še nekaj skakalcev. Pri tistih, ki bodo vztrajali, bo treba popravljati le še malenkosti. Takrat bodo namreč natančno vedeli, kakšne smuči potrebujejo.

Slatnar o novostih v primerjavi z Elanovo smučko - 2. del

Ali se vam je, potem ko ste se odločili, da boste prevzeli proizvodnjo skakalnih smuči, svet obrnil na glavo?
Sedemnajstega aprila sem dopolnil 50 let. Rekli so mi, da se po tem jubileju vse skupaj umiri. Meni se je dan pozneje vse obrnilo na glavo. Različni projekti: od smuči, čevljev do okovij. K sreči imam hčerki, ki skrbita za naročila in dostavo do strank. Potem je tu še nekdanji skakalec Rok Urbanc. Vsak v podjetju mora skrbeti za svojo vejo, razvoj je v moji domeni.

Imam sicer inženirja, ki riše in programira. Prav tako pomaga nečak, ki obiskuje strojno fakulteto in pomaga med počitnicami. Kot zunanji sodelavec pomaga še Samo Kham, eden od redkih Slovencev, ki je prav vsak mesec na snegu.

Kako ste prepričali Petra Prevca?
Elan je njemu in Sari Takanaši plačeval nagrade za prva mesta, točke … Mi tega ne moremo. Peter je k sreči tako zaveden Slovenec, da je domača proizvodnja zanj pomembna. Odločil se je, da bo to sezono poskusil. Poznal je Elanove smuči in vedel, da ne bomo naredili le kopije, ampak bomo toliko časa brskali, da bodo smuči takšne, kot morajo biti. Zanj smo naredili različne tipe smuči in iz teh bo izluščil prave. Za zimo jih ima pripravljene.

Ali želi imeti vse do potankosti urejeno?
Peter nima grobih popravkov, ampak fine. Želi si, da bi šle smuči z mize pod določenim kotom. V drugem delu leta morajo biti spet dovolj trde. Mislim, da so nam ti popravki uspeli. Dobrodošlo je, da smo blizu.

"Na koncu smo se dogovorili, da bodo imele vse otroške smuči do višine 2,2 metra Prevčev logotip." Foto: Grega Valančič/Sportida Pri Fischerju bi lahko segli v žep in z njim podpisali finančno bogato pogodbo. Ali ste mu kaj obljubili?
Takoj bi ga lahko kupili. S Petrom sem se pogovoril in mu povedal, da mu prvo leto ne morem dati ničesar. Na koncu smo se dogovorili, da bodo imele vse otroške smuči do višine 2,2 metra njegov logotip.

Ali lahko rečete, če pogledate nazaj, da ste prav izračunali vse stroške in prihodke?
Mislili smo, da bomo sponzorsko poklonili manj smučk. Imamo srečo, da naš tekmec Sport 2000 ne izdeluje smuči, krajših od dveh metrov. Fischer jih ponuja od 1,7, mi pa od 1,5 metra. Fluge.de jih nima več, Verivox bo začel delati tudi krajše smuči, a bodo potrebovali še nekaj časa, da jih bodo začeli prodajati.

Mi bomo to luknjo izkoristili in prodali smuči v tujino: v Nemčijo, na Norveško, Japonsko, v Avstrijo, na Češko, Švedsko, v Ameriko, Kanado … Celo na Aljasko bodo šle. Tam imajo skakalni klub, za katerega nisem vedel.

Bodo torej tudi tiste s Prevčevim logotipom odšle na Aljasko?
Tudi tiste. Veliko otrok v Sloveniji govori, da imajo smuči Petra Prevca, ne Slatnarjevih (smeh, op. p.). S tem reklamiramo njegovo blagovno znamko, nam pa tudi pomaga, da je na smučkah njegov podpis. Za prihodnost bomo videli, kako bo. Pogovarjamo se namreč o tem, da bi pripeljali močnega partnerja in da bi bile smuči izdelane pod drugo blagovno znamko. S tem bi financirali skakalce in ti bi zaslužili.

Japonka Sara Takanaši želi le kakovost, zato se je odločila za Slatnarjeve smuči. Z denarjem nima težav, saj je na Japonskem zvezda in zelo priljubljena. Foto: Vid Ponikvar Kako vam je uspelo zadržati najboljšo skakalko na svetu Saro Takanaši?
Morda so bili Japonci še najbolj šokirani, ko so izvedeli, da Elan ne bo več izdeloval skakalnih smuči. Zelo so se otepali sprejeti karkoli drugega kot Elan. Ko Japonci nekaj vzamejo za svoje, zlepa ne gredo stran. Želeli so, da bi smuči še naprej izdelovali pod imenom Elan.

Imeli smo nekaj pogovorov tako v Sloveniji kot na Japonskem, na koncu pa so se sprijaznili s spremembo.

Sara je na Japonskem medijsko zelo prepoznavna in priljubljena. Dnevno o njej objavijo kar tri prispevke na japonskih televizijskih postajah. Obkroža jo trop novinarjev, tako pa so prepoznavne tudi njene smuči.

Ali imate tudi z njo kakšen dogovor kot s Petrom Prevcem? Je na smučeh tudi kakšen njen logotip?
Ne, nimam dogovora. Okoli Sare se obrne toliko denarja, da tega ne potrebuje. Ona želi predvsem prave smuči. Prav tako si želi imeti nove karbonske čevlje, tako da jih bomo naredili tudi zanjo. Na zalogi želi imeti veliko smuči. Sara jih ima šest ali sedem, Peter pa od deset do 12, ker smo za njega naredili štiri različne tipe.

Koliko smuči ste že izdelali?
Zdaj smo blizu številke 900.

Slatnar o novostih v primerjavi z Elanovo smučko - 3. del

Krožijo govorice, da ste otrokom nekaj smuči kar podarili. Je to res?
Niti ne, smo pa nekaterim res šli naproti. Zlasti družinam, ki nimajo denarja. V življenju so stvari, ki jih ne moreš kupiti. Zame je pomembno, da so otroci v športu ter se tako izognejo gostilnam, drogam in različnim zasvojenostim, tudi če nato niso svetovni prvaki.

Prišla je tudi že mama samohranilka in potožila, da v klubu niso imeli denarja, da bi kupili smuči, sin pa je želel skakati. Še za položnice ni imela. V takšnem primeru dam rabljeno okovje ali rabljene smuči. Ko vidiš mamo, kako se kar trese, ker ve, koliko bo vse skupaj stalo, otrok pa si želi skakati, jim pomagaš.

Vprašam, ali bi imel za simbolično ceno testno okovje Kranjca, Prevca ali Tepeša. To okovje je sicer vredno veliko več kot novo, ker ima za seboj zgodovino. Ko te tak otrok pogleda s tistimi očmi in vidiš zadovoljstvo staršev, ker bodo lažje plačali kakšno položnico, je občutek dober.

Seveda pridejo tudi takšni, ki bi se radi okoristili, vendar se pozanimam, kakšno je njihovo ozadje.

Vsi trije bratje Prevc (na fotografiji je Domen) bodo skakali na Slatnerjevih smučeh. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Kateri tuji skakalci bodo imeli vaše smuči?

Od Norvežanov Robert Johansson in Frederik Bjerkeengen. Med Japonci izkušeni Daiki Ito in še dva A-reprezentanta. Pri Nemcih imamo C-ekipo in enega iz B-ekipe, ki povzročajo preglavice A-reprezentantom. Čeha sta Tomas Vancura in Vojtech Stursa. Med Kanadčani naše smuči nosi Mackenzie Boyd-Cloews, tu so še dva Američana, trije Rusi. Skoraj iz vsake države je kdo. Prav tako trije Avstrijci iz B- in C-reprezentance.

Kdo od Slovencev bo torej skakal na Slatnarjevih smučeh?
Od A-reprezentantov vsi trije Prevci, Nejc Dežman, Anže Lanišek, pri dekletih Ema Klinec, Nika Križnar, Eva Logar in Katja Požun. Preizkusila sta jih tudi Jurij Tepeš in Anže Semenič. Drugemu so zelo ustrezale, Juriju še ne povsem. V prvem delu leta zelo dobro, v spodnjem delu so bile zanj še pretrde. Za eno leto imata še pogodbo s Sport2000, tako da bosta imela leto pred olimpijsko sezono možnost izbire.

Kako ste sicer zadovoljni s smučmi in odzivom skakalcev?
Pri vseh proizvajalcih so napake. Edine smuči, ki so dobro narejene, in tega mi ni težko povedati, so Fischerjeve. Imajo dobro tehnologijo. Tudi mi smo dvignili raven, malokdaj se smučka "zgreši".

Matej Božičnik, ki riše in dela, je sestavil računalniški program, ki smuči računalniško izdela in vse izračuna. Naredili smo velik korak naprej. Dobili bomo tudi nove materiale. Zdaj bomo preizkusili tudi kaseto, s katero bomo regulirali težišče smučke. Vstavilo se jo bo v zadnji del smuči.

Slatnar o novostih v primerjavi z Elanovo smučko - 4. del

Novost bo tudi premaz na spodnjem delu smuči, ki je posebna inovativnost.
Z njim si bomo pomagali pozimi. Postopek je zelo drag. Podjetje FJS iz Italije to ureja za nas. Obljubili so nam, da bodo to naredili ekskluzivno za nas. Premaz zdrži zelo visoko temperaturo. Pri ledu se namreč ta ob drsanju smuči po zaletni mizi povzpne tudi na okoli 280 stopinj. Plastika na spodnjem delu smuči se toliko segreje, da se zažge in postane hrapava. Tega ne moreš več popraviti. Smuči so zaradi tega premaza tudi hitrejše. Če bo tako, kot smo se dogovorili, bo ena težava manj.

Kaj vse poleg izdelovanja skakalnih smuči in okovij še počnete v podjetju?
Sodelujemo s podjetji v letalstvu. Z Albatross Fly, ki izdeluje trupe za Pipistrel. Prav tako delamo kovinostrugarska dela za nekoga, ki sestavlja krila za letala. Nekaj delamo za avtoindustrijo, in sicer za koncern Volkswagen, v katerega so vključeni Audi, Seat, Rover, BMW. Večinoma delamo končnike za ročno zavoro.

Lani smo začeli izdelovati malenkosti za bazene, zdaj pa delamo serijo okovij za turno smučanje. Za japonski trg delamo prototipe. V turnem segmentu je lepa vrzel in poskušamo narediti okovje med tekmovalnim in turističnim. Naredil bom vez, ki bo videti kot tekmovalna, ampak bo bistveno lažja kot turistična. Davo Karničar jo je preizkusil in je bil zadovoljen, čeprav je bil na začetku skeptičen, češ da je vez videti prelahka. V Sloveniji je potem smučal po skalah in skakal po prepadih, a vezi so zdržale.

Prav tako razvijamo okovja za veslače, in sicer za večje čolne, kot je osmerec. Ob tem imamo še projekt z Elanom. Delamo namreč okovje za njihove nove smuči.

Podjetje Petra Slatnarja ni dejavno le v skakalnem svetu. Veliko dela imajo tudi v letalstvu in avtomobilski industriji. Poleg tega so vstopili v svet turnega smučanja, veslanja ... Foto: Vid Ponikvar Koliko ljudi imate zaposlenih?
V podjetju je 14 ljudi. Pri tej številki smo kar nekaj časa. Vsak nov posameznik stane in nato tehtaš, ali se ti vložek obrestuje ali ne. Naše delo namreč združuje več obrti. Ljudje so specifični, ni takšnih, ki bi bili univerzalni in bi lahko delali vse.

Kako ste sploh prišli do koncerna Volkswagen?
Nekega petkovega popoldneva od dobavitelja niso dobili naročenih kosov. Obljubili so nam dolgoročnejši posel, a pod pogojem, da do ponedeljka naredimo, kar potrebujejo. Noč in dan smo delali in v ponedeljek dostavili naročeno. Od takrat sodelujemo.

Včasih ste bili skakalec, pa vendar, kako ste prišli na idejo, da boste začeli izdelovati okovja za smučarske skoke?
Jani Grilc, pomočnik trenerja Gorana Janusa, je kriv, da se je začelo dogajati (dve sezoni pred olimpijskimi igrami v Vancouvru 2008, op. p.). Prejšnja okovja so bila plastična in so pozimi pokala. Spraševal me je, kako bi lahko rešil to težavo. Sprejel sem izziv in se pozanimal o tem. Navezal sem stik s skakalci. Takrat je bil zelo zagret Robert Kranjec, nato so začeli sodelovati še drugi.

Izdelali smo prototipe, vendar tega še nisem jemal resno. Ko sem tisto leto prišel na tekmo v Planico, so začeli drugi spraševati, ali bo kaj iz tega okovja. Odločil sem se, da bom zadevo izpeljal do konca. Nekateri so se zmrdovali. Poljaki so prvi preizkusili novo okovje. Tisto poletje se je vse ujelo. Na tekmah so bili zelo dobri, plaz se je odtrgal in vsi so želeli imeti nova okovja.

Pri skakalnem delu mu pomaga tudi Rok Urbanc, ki ima skakalne izkušnje. Foto: Vid Ponikvar V motošportu imajo skoraj vsi Akrapovičeve izpušne cevi, praktično vsi skakalci pa imajo vaša okovja …
Izjema so Nemci, ki imajo svoje glave na smučeh. Izdelovalec je namreč kot pokrovitelj povezan z A-reprezentanco. Skakalci v B- in C-ekipi imajo moja okovja. Ko ti pridejo v A-reprezentanco, jih morajo zamenjati z nemškimi. Pred kratkim smo vstopili v njihov smučarski bazen in morda bo zdaj kaj drugače. Ne obremenjujem se s tem. Tudi Avstrijci so se dolgo branili okovij, zdaj pa jih imajo vsi.

Imate kakšne želje za prihodnost v svetu skakanja?
Radi bi dobili močnega sponzorja z denarjem, ki bi nam olajšal delo, tako da bi imeli tudi skakalci nekaj od tega. Lahko bi prejemali nagrade. Pogovarjamo se tudi o tem. Prav tako bi rad, da bi zaživeli karbonski čevlji. Če bodo delovali tako, kot smo si zamislil, bodo izredno zanimivi. Težko jih bo kopirati, ker so v njih tehnologije, ki so zaščitene s patenti. Lahko bodo naredili približke, vendar smo vložili ogromno strokovnega znanja. Čevelj je cela znanost …