P. Majdič: Takšne treme pa še ne

Majdičeva je po srditem boju iz ozadja, potem ko so tekmice iz Norveške, Poljske, Švedske in Finske začele silovito, na koncu zanesljivo osvojila tretje mesto in s tem ohranila vodstvo v šprinterski razvrstitvi (rumena majica), medtem ko je v skupnem seštevku po sedmih preizkušnjah primat (beri: vsaj začasni) prevzela zmagovalka premierne tekme na slovenskih tleh po 17 letih, Marit Björgen. "Zagotovo je bil to eden najtežjih šprintov v svetovnem pokalu, po mnenju mnogih trenerjev pa tudi eden najboljših. Zelo fer, težak, razgiban – vse v 1,4 kilometra dolgem krogu," ni skoparila s pohvalami na račun proge na Rogli.

"Vedela sem, da štart ne bo odločilen, a punce so enostavno tako 'grizle', da me niso spustile zraven v vrsto," je občutke z 1,4 kilometra dolge proge opisovala vesela in srečna Petra Majdič, ki ji ob izjemnih tekmicah ni ostalo drugega, kot da vzame zunanjo progo in se prebija mimo. "Prvi klanec mi je zato vzel veliko moči. V nadaljevanju pa sem morala paziti in se zato nisem prebijala naprej, saj je nevarno, da se 'razsuješ'. Ostalo mi je samo čakanje na zadnji vzpon." In uspelo ji je. V ciljno ravnino je že pritekla kot tretja s kar nekaj zaostanka za vodilno dvojico Björgen-Kowalczyk. Navdušeno jo je pozdravila več kot tisočglava množica.

Morala je biti egoistka

"Ta medalja mi pomeni veliko!" Sploh zato, ker je bila trema pred nastopom na domačih tleh tako velikanska: "Včeraj sem bila čisto 'gotova'. Tako velike treme še ni bilo. Danes je bilo malo boljše. Trener mi je pred tekmo rekel, da naj bom, če kdaj, danes egoistka. Naj se ne ustavljam pri ljudeh, naj grem mimo, saj bom tako lažje prebrodila tremo. Tukaj poznam tri četrtine ljudi, ki bi radi govorili z mano. To so zame nove situacije, sem pa zato še bolj vesela, da sem dokazala, da tudi na psihološko najtežjih tekmah zame zmorem."

Smuči je Petra, ki bo čez tri dni praznovala 30. rojstni dan, imela konkurenčne. Kowalczykova je imela boljše v vzponu, Björgnova pa pri spustu in v ravnini. "Razmere so bile bolj pisane na kožo Skandinavkam kot nam Slovenkam, saj smo mi bližje Mediteranu (smeh). Ne glede na mraz, veter in sneg, v katerem so lahko gledalci ob progi stali in navijali za nas, je pošteno, da tekmovalke ne jamramo čez razmere, je v svojem slogu dejala slovenska tekaška kraljica. Sobota je za njo, pritiska ni več, pred njo pa še nedeljska 15-kilometrska preizkušnja v klasiki. Tam bo, kar bo. S tem se Petra ne obremenjuje. Želi si le še enega lepega zimskega praznika na Rogli.