Torek, 19. 11. 2019, 15.50
5 let
INTERVJU: META HROVAT
Finski delovni mir za Meto Hrovat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
1
"Hotel in smučarska proga, okrog pa 50 kilometrov ni nobene civilizacije. Nič nas ne moti pri delu," štiri dni pred slalomskim začetkom sezone iz finskega kraja Suomutunturi zadovoljno sporoča najboljša slovenska smučarka v tehničnih disciplinah Meta Hrovat, ki je oktobra v Söldnu zapravila priložnost za vrhunski dosežek, v Leviju jo želi zagrabiti z obema rokama.
"Žal mi je, da je do prihodnje tekme toliko časa, saj jo bom s tem odstopom še toliko težje pričakovala," nam je pred 24 dnevi v Söldnu, kjer je bila po prvi veleslalomski vožnji četrta, v drugo pa je padla tik pred ciljem, pripovedovala Meta Hrovat. Čakanja bo kmalu konec. V soboto jo namreč, skupaj z Ano Bucik, Marušo Ferk in Nejo Dvornik, v Leviju čaka odprtje slalomske sezone.
Dvakratna zaporedna in hkrati tudi aktualna mladinska slalomska svetovna prvakinja je pretekli teden že preizkusila Črno progo v Leviju, kjer so razmere povsem zimske. To je bila zanjo tista budilka, ki jo potrebuje za popolno in dokončno smučarsko aktivacijo. "V slalomu se odlično počutim," zagotavlja 21-letna Kranjskogorčanka, ki je v pretekli sezoni s tremi uvrstitvami med petnajsterico veleslalomu dokončno dodala drugo disciplino.
Njeni rezultati iz pretekle zime imajo še dodatno težo, če upoštevamo, da so jo večji del pestile hude bolečine v gležnju. Zdaj so zgodovina. Za njo je kakovostno pripravljalno obdobje, ki ga je s prikazanim smučanjem potrdila že v Söldnu. Manjkala je le pika na i.
Hrovatova po dolgem času velja za smučarko, ki se bo lahko v obeh tehničnih disciplinah spogledala z vrhunskostjo. Spomnimo, zadnja Slovenka, ki je bila hkrati prvokategornica tako v slalomu kot veleslalomu, je bila leta 2015 Tina Maze, pred njo pa leta 1999 Špela Prentar. Meta je bila tedaj stara eno leto. Zdaj pa se zdi, da je prišel trenutek, ko bi lahko nesporno nadarjenost, tekmovalno naravo, smučarsko drznost in zajetno trenažno obdobje nadgradila s tehnični popravki in ob taktični iskri poskrbela za novo fazo preboja.
Kako na vas vpliva selitev z ledenikov v pravo zimsko okolje na Finskem? Vas prava zima predrami in da vedeti, da je napočil vaš letni čas?
Vsako leto ob selitvi v Skandinavijo začutim drugačno energijo. Kot bi se zares zavedala, da se sezona začenja. Letos so občutki še toliko bolj izraziti. Pričakale so nas prave zimske razmere. Sneg leži vsepovsod, temperature so izrazito nizke … Odlično se počutim. Tudi pogoji za delo so odlični.
Imate čas, da se zaustavite, zajamete sapo, se zazrete v naravo, se približate severnim jelenom, ali pa je osredotočenost na smučanje preveč izrazita?
Trenutno smo v kraju Suomutunturi. Tukaj sta hotel in smučarska proga, okrog pa vsaj 50 kilometrov ni nobene civilizacije. Imamo ves dan le za to, da treniramo, jemo, opravljamo terapije in videoanalize ter počivamo. Smo sredi ničesar. Nič nas ne moti pri delu. Osredotočenost je izjemna. To je za glavo odlično. Narava je res lepa. Med vožnjo pa opazujemo tudi jelenčke. Včasih jih kar malo iščemo.
Mimogrede, saj veste, da bo zmagovalka sobotnega slaloma znova postala lastnica enega od teh severnih jelenov?
Brez skrbi, vem. Ha ha.
Potem tudi veste, katero ime bi izbrali zanj?
Uf. Recimo takole … Upam, da bom imela enkrat v prihodnosti možnost, da jelenu izberem ime. Takrat se bom prepustila navdihu. Kar me bo prešinilo v tisti sekundi, ko se bom morala odločiti. Je pa to zadnja in tudi najslajša skrb.
Govorili ste o odrezanosti od civilizacije. Ste se z leti že povsem navadili na vlogo popotnice, ki je veliko zdoma? Pogrešate neposredno podporo domačih?
Lahko bi rekla, da sem tega smučarskega življenja že vajena. To je zame vsakdanje. Ne, prav izrazitega domotožja nimam. Se pa veselim, da bo mama prišla v Levi in navijala zame.
Vrniva se na sneg. S katerimi ekipami ste se povezovali na terenu?
Sprva smo Slovenke trenirale na tekmovalni progi v Leviju. Večinoma smo bile same. Na nekaj treningih smo bile v ameriški družbi. Zdaj smo v Suomutunturiju, z nami pa trenirajo Slovakinja Petra Vlhova in še nekaj drugih tekmovalk. A ni gneče. Treniramo v miru, brez kakšnega posebnega okoliškega hrupa. To me, na primer, marsikje zelo moti. Konkretno, v Söldnu je takšna gneča, da se smučar počuti zelo omejenega.
Pobeg z ledenikov v pravo zimo ji je dobro del.
Omenili ste Vlhovo. Vam pogled kdaj uide tudi proti njej oziroma uri na progi?
Da. A se s tem prav veliko ne obremenjujem. Danes smo vadile veleslalom. Vem, da sem konkurenčna. Lahko povsem brez težav treniram v njeni družbi. Je zdrava partnerica za trening. Včasih jo prehitim, drugič ona mene. Pozitivna tekmovalnost, pri kateri pa sva obe osredotočeni povsem na svoje smučanje.
Kako pa danes gledate na tekmo v Söldnu. Kot na zapravljeno priložnost za vrhunski rezultat ali kot na potrditev dobrega poletnega dela in konkurenčnosti na eni od najtežjih veleslalomskih prog v svetovnem pokalu?
Ko ste omenili Sölden, sem najprej pomislila na to, da sem v veleslalomu tam, kjer moram biti. Po drugi strani pa se zavedam pomembnosti vprašanja napak. Koliko napak si lahko dovolim? Dobila sem pomemben odgovor in drago šolo. Dejstvo je, da moram z leti odpravljati število napak. V Söldnu sem dobila budilko, ki me opozarja, da moram biti osredotočena od štarta do cilja.
Kako dobro vam je uspel prehod z veleslaloma na slalom? Kako domače se počutite na krajših smučeh?
Občutki so trenutno odlični. Že vse od začetka pripravljalnega obdobja se na slalomskih smučeh počutim zelo dobro. Tudi v zadnjem obdobju smo se veliko posvečali slalomskemu treningu. V ponedeljek in torek nam je trener z veleslalomsko vadbo namenil malo slalomskega premora. To je dobro, saj s tem preprečuje, da bi se prenasitili slaloma.
Metin najboljši slalomski rezultat v svetovnem pokalu je osmo mesto. Lani je bila v Leviju dvanajsta.
Lani ste prav v Leviju z dvanajstim mestom napovedali slalomski preboj, ki nato zaradi zdravstvenih težav sicer ni bil dokončen. Se strinjate, da se že osvojili to specifično progo?
Konfiguracija proge v Leviju mi ne ustreza najbolj. Predvsem zaradi zgornjega ravninskega dela s številnimi valovi. A iz leta v leto mi postaja vse bolj vseeno, kaj mi ustreza in kaj ne. Zavedam se, da smučarka, ki želi biti konkurenčna, pač ne sme izbirati terenov. Izgovorov ne sme biti. Obvladati moram vse. Da, lani sem bila dvanajsta. Zdaj je naokoli eno leto. Verjamem, da sem še bolj samozavestna.
Dotaknili smo se že vaših zdravstvenih težav. Spomladi ste prestali manjši operativni poseg, nato pa dobili nov smučarski čevelj, ki naj bi dokončno odpravil ali vsaj omejil težave. Ali je res tako?
Od začetka poletja in vse do danes nisem imela večjih težav. Vse treninge opravljam povsem normalno. Ne izpuščam voženj. To je zelo pozitivno. Sem osredotočena na smučanje. V ekipi vemo, kako moram prilagoditi čevelj. Vseeno previdnost ni odveč. Če se bo pojavila bolečina, je treba takoj ukrepati in prilagoditev obutev.
Gleženj torej ne narekuje vašega smučanja?
Ne, niti malo.
Slalom, veleslalom. Kje bolj uživate? Kje se lažje smučarsko izražate?
Vesela sem, da ima dve močni disciplini. Obravnavam ju kot povsem enakovredni. Seveda, pride dan, ko imam krizo. Ali v slalomu ali v veleslalomu. A nekako tudi takšne dneve hitro premagujem. Težko bi se odločila, v kateri disciplini se bolje počutim.
1