Ponedeljek, 6. 1. 2025, 17.00
2 dneva, 3 ure
Po zaključku svetovnega pokala alpskih smučark v Kranjski Gori
Lani v minusu, letos že v plusu, presežek gre za reprezentančne pogone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Kranjska Gora bo po ženskih tekmah čez dva meseca gostila še moški.
Tekmi alpskih smučark za svetovni pokal sta minuli konec tedna v Kranjski Gori dobro uspeli. Proga je bila dobro pripravljena, obe tekmi z dramatičnim razpletom, v ciljni areni pa v dveh dneh nekaj več kot 10.000 obiskovalcev, predvsem po zaslugi Hrvatov, ki so z navdušenjem pospremili nedeljsko zmago Zrinke Ljutič. Z osmim mestom Neje Dvornik na veleslalomu in sedmim mestom Andreje Slokar na slalomu so bili lahko zadovoljni tudi slovenski navijači. In nenazadnje je zadovoljen tudi organizator, zavod Slo Ski, ki je lani prevzel organizacijo tekmovanje, ki se je do lani imenovalo Zlata lisica. Lani so še imeli izgubo, letos nič več.
Tomaž Šušteršič
V Kranjski Gori so 14., šestič zapovrstjo gostili svetovni pokal alpskih smučark, a od letos nič več pod mariborsko blagovno znamko Zlata lisica. "Letos smo imeli mnogo več časa za pripravo kot za lansko tekmo," je bil ob brezhibni in tekoči izvedbi prireditve v pogovoru za STA zadovoljen generalni sekretar organizacijskega odbora Tomaž Šušteršič. "Ko smo tekmovanje prevzeli od štajerskih kolegov, ko so se oni izjasnili, da tega več ne bodo mogli prirejati niti v Mariboru niti v Kranjski Gori, nenazadnje je bila tudi zahteva Mednarodne smučarske zveze (Fis), da se to tekmovanje prireja v Kranjski Gori, smo imeli lani na voljo manj časa za pripravo. Z ekipo, ki sicer ustvarja planiške dogodke, so zadevo zagrabili in vzeli stvari v svoje roke. "Takrat je bilo treba to narediti v dobrih treh mesecih, letos je bilo na voljo 12 mesecev ali pa vsaj dobrih 10 mesecev, ko smo se lahko pripravljali na to tekmovanje."
Andrej Rečnik in Andrej Šporn v Kranjski Gori.
Eden ključnih izzivov je bil povezan s tem, kako poskrbeti za primerno zasneževanje in pripravo tekmovalne proge. S pomočjo družbe TechnoAlpin, vodilne na svetu na tem področju, so zagotovili najsodobnejše snežne topove in dovolj zgodaj pripravili dovolj snega. "To je bila najbolj pomembna lekcija," je dodal. Vodja priprave proge je bil Andrej Šporn. Smo pa letos na strmini opazili tudi nekdanjega dolgoletnega mariborskega smučarskega delavca Andreja Rečnika, ki se lanske izvedbe dogodka pod imenom Zlata lisica, a v organizaciji zavoda Slo Ski, ni udeležil.
Toliko navijačev je bilo predvsem po zaslugi Hrvatov.
"Pri trženju dogodka smo se letos v več kot 80 odstotkih obrnili na tuje trge in bili tudi mnogo bolj uspešni pri tem kot lani," je dejal Šušteršič. Letošnje tekmovanje bodo tako izpeljali finančno pozitivno. "Lani smo pristali v rdečih številkah, kajti v treh mesecih nismo bili zmožni zbrati toliko sredstev. Ampak glavni motiv je bil, da sta ženski tekmi ostali v Sloveniji. S tem zavedanjem smo prevzeli organizacijo in naš cilj je bil, da smo finančno vzdržni do sezone 2026, ko je aktivna še stara pogodba za prireditev za to tekmovanje, da pa potem z novo pogodbo, ki bo veljala od leta 2027 do leta 2034, uspemo ustvarjati presežek."
"Ta presežek se bo seveda kanaliziral zopet nazaj v reprezentančne pogone. Del tega lanskega negativnega rezultata je tudi na račun tega, da smo panogi izplačali pogodbeno dogovorjeno odmeno. Določen odstotek sredstev, ki ga zberemo iz naslova medijskih oziroma marketinških pravic, namenimo panogi za alpsko smučanje," je dejal Šušteršič. "Govorimo o 1,5 milijona proračunskih sredstev v lanskem letu, od tega slabih 100.000 evrov je prispevek panogi in tega želimo pokrivati iz naših virov, iz presežka prihodkov nad odhodki tega konkretnega tekmovanja."
Fis je slovenski smučarski organizaciji namenila januarski termin. Leta 2026 bosta ženski tekmi tretjega in četrtega januarja. "Gre za zelo ugoden termin za televizijske gledanosti z visokimi ratingi, kar je še zlasti dobrodošlo pri mednarodnih pokroviteljih, sponzorjih tega dogodka. Medtem ko je nekoliko manj ugoden termin zaradi tega, ker so namestitvene kapacitete v občini Kranjska Gora že praktično zapolnjene z gosti, ki so tukaj za božično-novoletne praznike. Je pa res, da to tekmovanje predstavlja popestritev dogajanja v Kranjski Gori za goste."
Najbolljši slovenski dosežek konca tedna v Kranjski Gori je s sedmim mestom dosegla Andreja Slokar.
V tem trenutku ni možnosti, da bi Maribor dobil tekmo nazaj
Mariborsko Pohorje
"Na Smučarski zvezi Slovenije nimamo nobenega zadržka, da Maribor prevzame to tekmo nazaj. Moramo pa biti po drugi strani realni. V tem trenutku teh možnosti ni. Naravne danosti so slabe. Maribor leži na 400 m nadmorske višine, Kranjska Gora na 800, pa vidimo, da je že Kranjska Gora vprašljiva. Infrastruktura ne zadošča zagotovilom, ki jih želi mednarodna smučarska zveza. Gre za zagotovila povezana s pripravo tekmovalno proge, torej priprave snega."
"Če Maribor zagotovi večjo snežno garancijo, bodisi s premikom proge navzgor, bodisi s premikom proge morda celo na Areh, bodisi z najsodobnejšim sistemom zasneževanja, potem bi morda celo uspeli prepričati odločevalce v mednarodni smučarski zvezi, da se ta tekma zopet preseli nazaj v Maribor. Mariborska tekma je bila ena izmed redkih tako imenovanih mestnih tekem, ki jih mednarodna smučarska zveza močno podpira, tudi zaradi zaledja mest, ki ga takšna tekmovanja imajo," je dejal Šušteršič.
Sedaj, ko sta v Sloveniji do leta 2034 zagotovljeni obe tekmovanji, tako žensko kot moško (Pokal Vitranc), je smiselno razmišljanje o novih investicijah v Podkorenu tudi z vidika racionalnosti, je prepričan Šušteršič. "Vsa infrastruktura z izjemo klubske hiše je začasna. Dvakrat v letu je za to tekmovanje treba vse pripeljati sem, postaviti, razdreti, demontirati in odpeljati in zopet postaviti. Bolj fiksna infrastruktura bi zanesljivo pomagala, da bi bili ti dve tekmovanji še bolj finančno rentabilni. Velik del odhodkov odpade tudi na postavitev začasne mobilne infrastrukture," je dejal. "Projekti so pripravljeni, nenazadnje pa se vedno ustavimo pri denarju."
