Jakov Fak
Petek, 14. 3. 2025, 9.45
3 ure, 46 minut
Jakov Fak po zmagi na Pokljuki
Jakov Fak svojim trem hčerkam podaril čudovit spomin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,20
Jakov Fak je z zmago osrečil svoja štiri dekleta, ženo Mateo in njune tri hčerke, ki jim je pričaral prekrasen spomin.
Po včerajšnji epski zmagi Jakova Faka na 15-kilometrski skrajšani posamični tekmi svetovnega pokala smo slovenskega šampiona v večernih urah, ko je opravil vse obveznosti, sprejem, pa tudi bolj prijetna druženja z družino in reprezentanco, na bolj temeljitem in sproščenem pogovoru dočakali tudi v medijskem središču na Rudnem polju, kjer smo ga seveda najprej zasuli s čestitkami.
Se mu je izjemen uspeh že usedel v zavest? "Ne še, je še aktivno, malo se moraš umirit, potem pa ... vedno pogledam malo podatke, kroge, vmesne čase in tako naprej. Tega mi še ni uspelo, ker se vse od tekme nisem ustavil," nam je priznal slovenski junak prvega tekmovalnega dne svetovnega pokala na Pokljuki.
Po zmagi, njegovi deveti v karieri na najvišji ravni in prvi po letu 2015, ko je slavil v Hanti-Mansijsku v Rusiji, je bil seveda najbolj oblegana oseba dneva. "Je naporno, ampak so te obveznosti sladke. Lepo je, če nekaj narediš, da je potem tudi nekaj tega. Imel sem intervjuje, potem družina, VIP, pa tudi ekipa, servis ... Vse to."
Wow! Jakov Fak is about to claim his first victory since March 2015 after a flawless performance at home in @biatlonpokljuka 🤯
— International Biathlon Union (@biathlonworld) March 13, 2025
Watch it all unfold on https://t.co/p8ATzITmbR and https://t.co/8WieDPZaQf 💥 pic.twitter.com/u8xMbQEzjo
Pred svojimi štirimi dekleti in morda zadnjič na Pokljuki
Njegov uspeh je bil toliko slajši, ker so ga v živo pospremila vsa štiri dekleta, ki mu pomenijo največ, žena Matea in tri hčerke. "Da, da, to je krasno. Ker govoriti o tem, kako si enkrat zmagal tekmo, ali pa da to tudi same doživijo, je nekaj povsem drugega. Mislim, da bo to zanje lep spomin," je bil ponosen.
Zdaj je hčerkam tudi malce bolj jasno, zakaj je toliko od doma. "Da, saj. Marsikdaj ni preprosto iti od doma, ampak je to del tega in zdaj jim bo lažje razumeti. To je bila ena moja velika želja, da bi tudi one videle, kako to izgleda. Koliko pa dojamejo, pa je odvisno od tega, koliko so stare (smeh, op. p.). Vsaka na svoj način, seveda. Ampak mislim, da jim bo to lep spomin. Tudi zaradi tega, ker bo v nedeljo moj zadnji nastop v svetovnem pokalu na Pokljuki, naslednje leto Pokljuke ni ... Dobro, najprej je treba to sezono končati, potem pa videti za naslednjo. Ampak načeloma, tudi če bom šel naprej, je to moj zadnji nastop na Pokljuki v svetovnem pokalu, tako da bo to zame en lep spomin. Pa tudi za druge," nam je razlagal 37-letni as.
Slovenska biatlonska reprezentanca proslavlja imeniten uspeh svojega kapetana.
Ga bomo sploh videli naslednje leto na olimpijskih igrah?
V tej izpovedi se je dotaknil pomembne teme. Obstaja torej možnost, da ga v olimpijski sezoni ne bomo več videli tekmovati? "To bomo videli potem po koncu te sezone. Treba se je zbrati, pogledati vse za nazaj in malo analizirati ter se potem odločiti, ker olimpijska sezona ni enostaven projekt. Ni se preprosto pripraviti na olimpijske igre in te bodo zahtevale še več, kot sezone do zdaj. Tako da se bom o tem še odločil," je pojasnil.
Utegne pri njegovi odločitvi pomagati dejstvo, da bodo olimpijske igre tokrat blizu Slovenije? "Da, zagotovo je to dejavnik, sicer pa bo videti malo drugače, ker olimpijske igre niso več take, kot so bile nekoč, da so vsi športniki nameščeni v eno bazo, zdaj je to malo bolj razširjeno na več strani. Ampak glede samih prog in prizorišča, ki mi je znano, mislim, da tam lahko dobro tekmujem in bomo spomladi videli, kako in kaj se odločiti," je še dodal. Biatlonske tekme na olimpijskih igrah prihodnje leto bodo potekale v dobro znanem Antholzu (Anterselvi).
Zbran je moral biti za vsak korak
In kdaj je med četrtkovo posamično tekmo začutil, da lahko zmaga? "Doma, ko sem se zjutraj zbudil, sem mislil, da lahko zmagam, kot pomislim pred vsako tekmo (smeh, op. p.)," se je sprva pošalil najboljši slovenski biatlonec vseh časov, pa nato resneje nadaljeval: "Med tekmo nisem razmišljal o teh stvareh. Takrat sem razmišljal o posamičnih nalogah, ki jih je treba narediti, in danes so bili izredno težki pogoji. Na progi je bilo treba biti zbran za prav vsak korak, tako da je bila tekma zelo zahtevna ne samo fizično, ampak tudi psihično. Marsikateri tekmovalec je imel težave z nogami, ker tukaj stabilizatorji v telesu v takih pogojih delajo nenormalno, ker si ves čas v bistvu na eni nogi in je bilo zelo, zelo zahtevno."
37-letni veteran se je v zahtevnih razmerah izkazal z brezhibnim streljanjem in odličnim tekom.
V teh težkih pogojih se je izkazal z odličnim tekom (dosegel je sedmi najhitrejši čas na progi), pot do zmage pa tlakoval na strelišču, kjer je bil brezhiben. Kaj mu pomeni več? "Obojega sem vesel. Pri moških je dostikrat neko povprečje, ker sem veliko teh podatkov že pregledal. Če tečeš nekako okrog 45 sekund zaostanka za najboljšim tekačem, kar je ponavadi Johannes (norveški as Johannes Thingnes Boe, op. p.), ki je tudi dovolj natančen in vse to – če si v tem rangu, imaš še vedno možnost za stopničke. Če si izven tega, je precej težje ali pa morajo biti drugačne okoliščine. Seveda pod pogojem, da dobro ustreliš. Ampak to je nek rang teka, kjer moraš biti. Na individualni tekmi se lahko zgodi tudi večji zaostanek, denimo na startu, ampak povprečje je tam nekje."
Izkoristil je izkušnje, ki si jih je nabiral že v rodnem Mrkopalju
Mehka proga, ki zahteva tek s posebnim občutkom, je bila tokrat njegov zaveznik. Izkoristil je izkušnje, ki si jih je nabiral v rodnem Mrkopalju v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, kjer je kot otrok treniral na neurejenih zasneženih njivah in travnikih. "No, tega nisem več navajen (smeh, op. p.). Ampak telo ima spomin in večkrat sem se spomnil, v kakšnih pogojih sem treniral kot majhen, kako je treba teči v takih pogojih. Tako da mislim, da mi je to šlo in da je to bila neka moja prednost danes," je prikimal.
V tej luči je spomnil na hrvaška smučarska šampiona Janico in Ivico Kostelića, ki sta prav tako slovela po tem, da ju še tako razrita proga ni ustavila. "Da, res nista potrebovala popolnih razmer, da bi bilo vse zabetonirano. Tudi sam sem ju veliko spremljal, da so tudi takrat iskali bolj izzive na progi, mislim, da je bil Ante (njun oče in trener, op. p.) znan po tem, da je zelo različno postavljal kole, da je bila bolj cik-cak proga, da je razbijal ritem, kakor je zdaj, ko so proge zelo monotono postavljene. Ni tako kompleksno, kot so oni to poskušali delati."
"Večkrat sem se spomnil, v kakšnih pogojih sem treniral kot majhen, kako je treba teči v takih pogojih."
Za regeneracijo trening
Časa za proslavljanje zmage si ne bo vzel, že danes bo na Pokljuki treniral in se pripravljal na sobotno tekmo s skupinskim startom. "Sem pristaš tega, da če si aktiven na takem nivoju treninga, tudi z lahkotnim treningom narediš boljšo regeneracijo, kakor da ležiš in počivaš. Seveda, če si pa malo načet, je treba odmeriti, kaj je prava odločitev. Ampak če si v redu, mislim, da je trening najboljša sprostitev, da ostaneš v nekem ritmu, da glava ne popušča in da ostane neki tonus," pravi.
V soboto utegne biti kaotično, pravi boj za preživetje
V soboto ga čaka ista razdalja, prav tako štiri streljanja, edina razlika pa bo, da bo na nakup startalo 30 najboljših biatloncev sveta. Na takšnih tekmah se prekaljeni Fak dobro znajde. "Seveda, če bo vse tako, kot mora biti. Moram pa povedat, da bo zagotovo zelo zahtevna tekma. Če bodo pogoji taki kot danes, zna biti tudi veliko padcev. Smuki so zelo, zelo nevarni in to v skupini 30 ljudi včasih pomeni boj za preživetje. Samo eden ne pazi ali malo izgubi ravnotežje, pa da se ga kdo dotakne .... Tako je kot v kolesarstvu, le da mi pademo v mehak sneg. Pa še puške so tu, ker so dosti nevarne zaradi vratu. Kdorkoli pade nazaj in če se puška zapiči v sneg, je glavni pritisk na vrat. Tako da upam, da bo brez padcev in da bomo vsi živi prišli okrog s čim manj praskami. Če pa bo napoved taka, da bo še padlo nekaj snega, mislim, da bodo tudi to uredili."
Prva zmaga "iz doline"
Na tekme in treninge na Pokljuko se vozi od doma v Naklem, včasih je z reprezentanco v času svetovnega pokala prebival v hotelu tik ob strelišču. "Da, res je, To je moja prva zmaga iz doline (smeh, op. p.). Prejšnja je bila tu, iz hotela. Ampak da, zdaj je bolje. Tako bom rekel, to je družinska zadeva, ker sem obljubil otrokom, da bom doma, in mislim, da tudi nekako ... zdaj, enkrat, ko si družinski človek, se tudi navadiš na ta drugačen ritem in lahko s tem dobro deluješ, ne glede na to, da je to kdaj zahtevno. Ampak le če znaš dobro svoj čas razporediti in pri tem gre velika zahvala tudi moji ženi. Večino stvari ona nese na svojem hrbtu, tako da jaz lahko tekmujem," je še pojasnjeval skupini slovenskih novinarjev.
"Jaz sem v glavi še vedno dovolj mlad."
Čakal desetletje
Od njegove zadnje zmage na najvišji ravni je preteklo deset let. Je bila zato včerajšnja toliko slajša? "Da, mislim ... vem, da se deset let sliši veliko. Zagotovo mi pomeni veliko, ker sem drugi najstarejši, se mi zdi, v celotni karavani in mislim, da vsakemu zmaga pomeni ogromno. Kaj šele, ko je veliko okoliščin, ki ti ne gredo ravno v prid. Tako da sem izredno ponosen," priznava, a pove tudi, da človeku, ki bi mu leta 2015 rekel, da bo naslednjič zmagal čez slabo desetletje, ne bi verjel: "Rekel bi mu, da je to skoraj nemogoče. Ampak bistvo vsega je, da verjameš v to, kar delaš. Seveda sem imel veliko vzponov in padcev, vmes pa veliko težav. Ampak zaradi tega sem še bolj ponosen, ker sem vztrajal in verjel vase, da sem še vedno iz testa, ki lahko zmaga. Ker dostikrat se zgodi tako, da ko ti ne gre vmes, je veliko dvoma, saj po eni strani tudi upravičeno, če nekoga vidiš, da ne zmaguje deset let, rečeš, saj ne more več, pa vse starejši je, pa ne bo šlo ... Ampak jaz sem v glavi še vedno dovolj mlad (smeh, op. p.)."
Letos mu služi tudi zdravje
Letos je tudi celo sezono ostal zdrav in nastopil na vseh tekmah v koledarju. Tudi to je najbrž prispevalo k odličnim izidom. "No ja, razen pred sezono, ko sem imel angino," nas je spomnil in nadaljeval: "Bil sem 15 dni na antibiotikih, kar pa tudi ni majhna zadeva in ni okoliščina, ki bi mi šla v prid. Tako da ne glede na vse, če bi pogledal za nazaj, koliko športnikov je imel toliko težav z zdravjem kot jaz, jih ne boste našli nikjer – sploh ne teh, ki so na taki ravni. Vendar nikoli nisem nehal verjeti, da imam to v sebi in da sem sposoben."
Jubilejna deseta zmaga nikakor ni samoumevna
Opozoril nas je tudi, naj nam zdaj apetiti ne zrastejo v višave. V soboto ne moremo kar pričakovati še ene, njegove jubilejne desete zmage. Ta nikakor ni samoumevna, pravi: "Seveda zdaj verjamem, da bodo pričakovanja, da bom v soboto spet ... Zdaj je vedno tako, da če v četrtek zmagaš, se v soboto pričakuje, da boš spet. Če boš drugi, bo že razočaranje. Ampak morate vedeti, da je tukaj toliko fantov, ki si želi zmagati – jaz sem tudi eden od njih –, da bo še zelo napeto. Tukaj je zgoščen ta vrh in takšna konkurenca je, da mora veliko stvari biti dobrih."
"Seveda zdaj verjamem, da bodo pričakovanja, da bom v soboto spet ..."
Serviserji so se izkazali
Ena od ključnih stvari, ki mora biti na najvišji ravni za konkurenčen nastop, so vsekakor dobro pripravljene smuči. In včeraj so se v slovenskem servisu, ki ga vodi Anže Globevnik, odrezali odlično. "Dostikrat je tako, da imajo velike ekipe v tem prednost. Denimo zjutraj, ko sem gledal tekmo punc, sem sem že videl, da so pri materialu odstopale Francozinje. Ne glede na zgrešene strele so bile samo one v ospredju. Včasih pridejo taki dnevi, da enostavno nimaš veliko možnosti, da si zraven. Tudi Norvežani kdaj 'pojamrajo'. Denimo na svetovnem prvenstvu, ko niso imeli smuči na individualni tekmi, pa sem opazil, ko sem tekel zraven njih, da niso to tako slabe smuči, da smo bili tam-tam. Ko pa imajo oni ekstra smuči, pa jaz nimam priložnosti nič narediti. Tako da sem vedno hvaležen, da se naši fantje – čeprav smo mi majhen servis ter imamo omejen proračun in verjetno tudi dostop do določenih stvari – borijo kot levi in se moramo tudi mi. In zdaj, ko dobiš priložnost, ko se ti priložnost ponudi, če jo znaš izkoristiti, dobro zate, če pa je ne izkoristiš, pa moraš sam s sabo na koncu dneva razčistiti, ali si dal vse od sebe, ali si poskušal vse narediti. Dobro, napake se zgodijo, ampak na tebi je, da poskušaš tisto iz treninga, ko se trudiš biti čim bolj natančen in zbran, prenesti na tekmo in narediti rezultat."
"Jaz naredim, kar mi rečejo zjutraj"
Program tekem na Pokljuki v teh dneh kroji vreme, tudi zdaj tam močno sneži in v soboto se morda lahko zgodi še kakšna sprememba. Na to tekmovalci nimajo nobenega vpliva, zato se s tem preprosto ne obremenjujejo, pravi Jakov Fak: "Jaz naredim, kar mi rečejo zjutraj. Nimam izbire, niti vpliva na to, tako da če bi rekli, da se zdaj gre teč, bi šli zdaj teč. Pa ne samo jaz, ampak vsi nimamo izbire. Mislim, da je biatlon je v bistvu tak šport že v osnovi, da ni prav veliko ljudi, ki bi te vprašali tvoje mnenje ali kako se počutiš ali pa kaj drugega. Tako pač je, taki so pogoji. Če hočeš tekmovati, nastopiš tam in to je to. Če ti pa ne paše, pa ostaneš doma."
