"Če daš tekaču na hrbet štirikilogramski nahrbtnik, ne bo več tako hiter"

"Letos je bilo veliko lažje, ker se mi stvari ni bilo treba na novo učiti, saj so bile nekatere deloma avtomatizirane, tako da sem večjo pozornost lahko namenila večji hitrosti streljanja in tudi ritmu, obenem pa mi je ostalo več energije za tek," nam je pred odhodom na sever Evrope, kjer se bo ta konec tedna začela nova sezona svetovnega pokala povedala Lea Einfalt, s 25 leti najstarejša slovenska biatlonska reprezentantka, a obenem v tem športu najmanj izkušena.

Sportal "To je malce smešno, zame ta ekipa namreč ni nova, nova pa je za svetovni pokal"

Je pa zato Medvodčanka veliko bolj utrjena na tekmah najvišje ravni kot njene biatlonske kolegice, kot smučarska tekačica ima v svetovnem pokalu 51 štartov, zato s tremo nima težav. Tudi pred svojo drugo biatlonsko sezono je optimistična. "V teku želim ostati na kar najvišji ravni. Letos sem tudi pri tem naredila veliko več treninga in vadbe. Na splošno je bilo vse pripravljalno obdobje super, brez kakšnih težav, in mislim, da grem lahko zelo samozavestno v sezono."

Zaradi puške na hrbtu je morala prilagoditi tehniko teka. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Tudi teči se je morala naučiti na novo

A izkušenj iz smučarskega teka vendarle ni bilo mogoče povsem pretopiti tudi v biatlonske veščine. Kot vsi tekači, ki se lotijo biatlona, se je tudi sama spopadala s pričakovanimi in manj pričakovanimi težavami. Prehod ni tako preprost, kot bi si kdo lahko predstavljal. "Številni  mislijo, da je za tekača, ki prestopi v biatlon, težava le streljanje, češ, saj v teku bo pa vse naredila. Ampak ko se enkrat spopadeš z novim športom vidiš, da je nešteto nekih stvari, detajlov, ki jih moraš izpiliti, se jih naučiti," pravi.

Sportal Mladinsko SP je glavni cilj sezone, ampak zadnjič

In česa vsega se je morala naučiti, poleg streljanja, seveda? "Zagotovo je tudi tek s puško nekaj povsem drugega. Če daš tekaču na hrbet štirikilogramski nahrbtnik, ne bo več tako hiter. Navaditi se moraš, da tečeš s štirimi kilogrami več, zato se je lani govorilo, da slabo tečem, ampak jaz se takrat enostavno še nisem navadila na te kilograme. Letos se mi zdi, da mi je to uspelo, da gre v smučini lažje, veliko težav pa mi je povzročalo recimo prehod iz ležečega streljanja nazaj na tek. Noge tega niso bile navajene, v njih sem dobila veliko kisline. Take malenkosti so in te so na koncu odločilne pri rezultatu."

Kot smučarska tekačica je zbrala lepo število tekem svetovnega pokala. Foto: Grega Valančič/Sportida

"Nekoč si želim biti v vrhu v biatlonu"

Z navajenostjo na biatlon, večjo sproščenostjo in dobrimi pripravami, so verjetno zrasla tudi rezultatska pričakovanja. S kakšnimi cilji se podaja v zimo 2019/20? "Cilje imam vedno visoke. Nekoč si želim biti v vrhu v biatlonu in zanesljivo bo to še malo počakalo, predvsem so to cilji za svetovno prvenstvo na Pokljuki in olimpijske igre, v tej zimi pa se želim uvrščati na zasledovalne tekme in v točke svetovnega pokala. S tem bi imela več tekem in bi tako lahko nabrala več izkušenj za naslednja leta."

V prejšnji zimi je spoznala nekaj prizorišč svetovnega biatlonskega pokala, poleg Pokljuke, seveda, ki jo biatlonci do potankosti spoznavajo že na treningih. Ji je kakšno še posebej všeč? "Že lani sem bila zelo navdušena nad Antholzom, kjer je bilo svetovno prvenstvo, Pokljuka je domača in mi je zelo všeč. Pokljuko preprosto moraš imeti rad, zanimivo pa je, da mi zelo ustreza Oberhof, ki ga tekmovalci na splošno ne marajo zaradi vremena. Meni pa je izziv, zelo rada streljam v vetru in lani mi je bil zelo všeč. Nočem, da je vse predvidljivo in da vsi pokajo ničle, v težjih razmerah so tekme bolj razburljive in v tem vedno vidim izziv."

Preberite še:

Sportal Trpljenja je konec, zdaj je čas za užitek. "Merim na rezultat kariere, a ne."

Sportal Dobri biatlonski obeti za prihajajočo zimo, Fak in Bauer sta močna