Petek, 31. 1. 2025, 15.30
1 ura, 32 minut
Intervju, Veronika Erjavec
Veronika Erjavec o koraku še bližje svetovni eliti
"Občutek je nor," nam je po prihodu iz Avstralije razkrila Veronika Erjavec, trenutno naša najboljša teniška igralka, ki podira svoje mejnike. A pravega časa za počitek nima, saj jo na teniških igriščih kmalu čakajo novi izzivi in upa, da tudi uspehi.
Trenutno ste doma, kako potekajo vaši dnevi? Počitka verjetno ni, kajne?
Ne, počitka ni, saj imam prihodnji teden že turnir na Poljskem. Treniram prav vsak dan. Zaradi skrajšane oblike pripravljalnega obdobja pred odhodom v Avstralijo je pred mano tudi en krajši, a dokaj intenziven blok kondicijske priprave.
V Avstraliji je imela že od prvega dne dobre občutke.
Lani sva se pogovarjala približno ob takšnem času, ko ste prvič zaigrali v kvalifikacijah na turnirju za grand slam in bili navdušeni. Letos ste šli še stopničko višje in zaigrali na glavnem delu turnirja OP Avstralije. To je bilo za vas spet nekaj novega, kako ste doživljali vse skupaj?
Občutek je nor. Nekako je bil to kar moj javni cilj, da mi letos uspe priti v glavni turnir za grand slam. Izjemno je, da mi je to uspelo že na prvem turnirju. Še posebej, ker smo igrali na trdi podlagi, s katero imam manj izkušenj. A očitno se pozna, da sem napredku namenila kar nekaj časa in napora. Že ko sem prišla tja, sem imela dobre občutke. Imela sem samozavest, ki je po navadi nisem vajena, in to se je poznalo na vseh tekmah. Torej, da sem delala točno tako, kot sem si želela in kot je bil načrt. Bila sem brez dvomov in na koncu mi je uspelo.
Je po vašem uspehu na OP Avstralije teh dvomov še manj ali jih sploh ni več?
Zagotovo je to veliko potrdilo, da si zaslužim biti tu, kjer sem, in da imam potencial, da pridem še višje. Je pa tako, da je vsaka tekma in turnir zgodba zase. Vsi teniški igralci vemo, da se stvari zelo hitro sestavijo ali porušijo. Vsak tvoj nasprotnik si želi zmagati, a ko nekaj takšnega dosežeš, je motivacija še toliko večja. Zagotovo zdaj ne mislim, da je vse rešeno in da bom kar zmagovala. Delati bo treba za vsako tekmo posebej.
"Mogoče sem si vseeno naložila malce preveliko breme."
V prvem krogu ste zelo na tesno izgubili proti Nizozemki Suzan Lamens. Je zmanjkalo kančka sreče ali česa drugega?
Mogoče je bila kombinacija več stvari. En del je tudi sreča. Mogoče so tisti dan pogoji bolj ustrezali nasprotnici. Prejšnje dni je bilo dosti bolj vroče in mi je ustrezalo, da žogica bolj odskoči in da je vse malo hitreje. Nisem bila prav posebej nervozna, ampak vseeno sem čutila priložnost, saj sem imela relativno dober žreb. Mogoče sem si vseeno naložila malce preveliko breme in do prvega odmora premalo uživala na igrišču. Med odmorom sva se s trenerjem pogovorila in glavna sprememba je bila, da sem šla v tekmo še bolj na polno. Na koncu so odločale malenkosti in moram priznati, da je res dobro igrala.
Ne moreva spregledati tega, da ste v kvalifikacijah z igrišča odpihnili izkušeno Hrvatico Petro Martić, nekdaj 14. igralko sveta. Kaj vam pomenijo takšne zmage?
Veliko. Zavedam se, da trenutno ni v takšnem stanju, kot takrat, ko je bila 14. igralka na svetu. Vseeno ima zares bogate izkušnje in zdi se mi, da sem taktično in vse skupaj delala skoraj popolno. Nasprotnica res ni našla rešitve.
Takšne zmage in uspehi za vas verjetno pomeni tudi zelo dober začetek sezone?
Da, to je zelo spodbuden začetek. Drugače je, če na začetku sezone ne gre in potem čutiš pritisk. Zdaj grem lahko bolj sproščeno naprej. Videla sem, česa sem sposobna. Če sledim temu, kar delam in treniram, ne razumem, zakaj se ne bi še večkrat tako poklopilo.
Zdaj bo lahko malo lažje zadihala.
Zadnji uspeh na OP Avstralije vam je verjetno tudi finančno pomagal. Bi lahko rekli, da imate letošnjo sezono rešeno in boste lahko zdaj lažje izbirali turnirje?
Zagotovo to naredi razliko, ko nekako vse sam financiraš. Razlika je ogromna. Prav celo sezono ne vem, ampak zagotovo pokrije zelo velik del sezone. Ne morem se pritoževati. Glede turnirjev pa se s trenerjem bolj sproti odločava. Vseeno bo lažje in manj bo pritiska. Iz tega vidika je to zame zelo lepa stvar.
Trenutno ste tudi najboljša uvrščena slovenska igralka na lestvici WTA (160.), kaj vam to pomeni?
Trenutno mi pomeni veliko. Pa da se razumemo, daleč od tega, da bi imela občutek, da sem nekaj posebnega. Zavedam se, koliko naših punc je bilo že višje. Ostajam hvaležna, kot sem vedno bila, še naprej treniram z istimi puncami, kot sem prej. Moje mnenje je, da si lahko pomagamo, že tako ali tako nas je malo. Da, lepo je, da sem prva, ampak upam, da bom lahko še višje. Torej tam, kjer so naše punce že bile.
V pripravljalnem obdobju ste kar nekaj treningov opravili s Tamaro Zidanšek. Se tudi vam zdi ključno, da najboljša slovenska dekleta sodelujte in trenirate med seboj?
Da, zagotovo. Igralk je tako malo in tista ena tekma, ki jo mogoče igramo, ne naredi razlike. In ne zdi se mi smiselno, da bi skrivali, kaj delamo. Bolje je, če to delimo in si pomagamo na treningih. Saj lahko treniramo s fanti, ampak to na koncu ni povsem isto. Sama res nimam težav s tem.
Očitno sta s trenerjem Sašem Pistotnikom vrhunska kombinacija. Kje še vidita svoje rezerve?
Ta del prepuščam bolj njemu, ampak jaz mislim, da je moja igra dovolj razvita na vseh področjih. Ne bi mogla reči, da mi ena stvar manjka, ampak mislim, da vse skupaj lahko dvigneva še na višjo raven. V zadnjem času sva se najbolj posvečala razvoju začetnih udarcev. Ni skrivnost, da delava na še bolj napadalni igri, da se lahko tako še bolj približam najboljšim.
Veronika Erjavec in njen trener Sašo Pistotnik.
Se vam zdi dolgoročno sodelovanje s trenerjem pomembno? V tenisu namreč pogostokrat vidimo menjave trenerjev.
Zagotovo je to odvisno od tipa igralca. Jaz sama potrebujem čas, da nekomu zaupam in da se nanj navadim. Zelo težko bi preživela pogoste menjave in mislim, da bi bilo to zame zelo stresno. Po mojem mnenju in verjetno mnenju še kakšne druge igralke je jasno, da smo malce bolj občutljive in je lažje, če nekoga poznaš dlje časa. Torej, da človeku lahko zaupaš in mu poveš, kaj ti ustreza in kaj ne. In predvsem, da trenerju zaupaš, da je pot, po kateri te pelje, prava. Mislim, da brez tega v takšnem ritmu in stresu, ki ga tenis prinese, ne gre.
Kakšni so vaši načrti za naprej, boste še vedno kombinirali med turnirji serije WTA in ITF?
Da, sploh na začetku sezone. Vseeno je na začetku sezone tako malo turnirjev, da bi težko hodila samo na turnirje WTA. Turnir je čez dva dni in ne veš, ali boš noter ali ne. Punce se zelo pozno odjavljajo, tako da je težko narediti fiksni načrt. Sem ravno na mestih, kjer je izbira turnirjev zelo zahtevna.
Trenutno ste 160. igralka sveta. Kdaj se vam bolj odprejo vrata na turnirjih serije WTA?
Če si med sto najboljših igralk, zagotovo, lahko pa tudi že malo pred tem. Okoli 120. ali 130. mesta imaš že zagotovljen turnir serije WTA 125 in kvalifikacije na turnirju WTA 250. Tako nekako.
Torej ste blizu tega?
Da, saj to je tisto. Blizu, ampak vseeno še ne tako blizu. Zelo hitro se lahko karkoli zgodi. Težko je vedeti.
Sedmega aprila je v Litvi v prvi evroafriški skupini pokal Billie Jean King. V slovenski reprezentanci igrate vse vidnejšo vlogo. Se boste odzvali vabilu selektorja?
Selektor me sicer še ni kontaktiral, tako da tudi glede tega še ne vem. Verjetno bo težava, ker me pred tem čakajo turnirji na pesku, verjetno cele tri tedne. Zdi se mi, da če si želim letos narediti korak naprej, moram imeti čim manj sprememb, ki mi vzamejo čas. Iz tega vidika je tekmovanje Billie Jean King zame malce problematično, tako da je še vse skupaj v zraku. Ne morem še ničesar reči, ampak nisem stoodstotno prepričana, da bom šla, če si želim izpolniti naslednji cilj.
Preberite še: