Nedelja, 7. 3. 2021, 4.00
3 leta, 8 mesecev
Skok v športno preteklost
Je to prva športna superzvezdnica?
Še vedno je najmlajša zmagovalka slavnega teniškega turnirja v Wimbledonu, še vedno vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najbolj raznovrstna športnica vseh časov, že 85 let pred slavno "bitko med spoloma", v kateri sta obračunala Billie Jean King in Bobby Riggs, pa je v tenisu izzvala tudi moške. In jih premagovala. Pa čeprav je veljalo prepričanje, da je šport neprimeren za ženske in da je štetje točk v tenisu prezapleteno, da bi ga dekleta sploh razumela. Charlotte "Lottie" Dod se je na predsodke požvižgala in postala bržčas prva superzvezdnica v športu.
Lottie Dod je prvi naslov v Wimbledonu osvojila stara 15 let. Leta 1888 se je komaj 16-letna Lottie Dod, ki se je je zaradi dveh zmag v Wimbledonu že oprijel vzdevek "Mali čudež" (Little Wonder), odločila dokazati, da ženski tenis ni le nepomembna zabava deklet višjega sloja, pač pa čisto resen šport. Uspelo ji je že 85 let preden je legendarna Američanka Billie Jean King v "bitki med spoloma" ugnala Bobbyja Riggsa. Dodova se je v treh dvobojih pomerila s tremi visoko rangiranimi teniškimi igralci in dva od njih premagala.
Ti dvoboji sicer niso bili popolnoma merodajni, Dodovi so tekmeci na začetku dovolili prednost 30:0, v vsakem setu pa je lahko zahtevala tri ponovitve igre, je v knjigi "Mali čudež: Čudovita zgodba Lottie Dod, prve športne superzvezdnice" (Little Wonder: The Fabulous Story of Lottie Dod, the World’s First Female Sports Superstar) zapisal britanski novinar Sasha Abramsky. Dodova pa je bila v spopadu s teniškimi igralci tudi prikrajšana, morala je nositi tisti čas običajno žensko teniško opravo – dolgo obleko, steznik, debele volnene nogavice in težke usnjene čevlje, uporabljala pa je tudi spodnji servis, kot takrat vse teniške igralke.
Tenis v viktorijanski Angliji.
Izzivov ni manjkalo
Dva tekmeca je premagala, enega ne, vseeno pa je dosegla, da je javnost začela bolj spoštovati ženske športne dosežke. Do leta 1893 je osvojila pet posamičnih naslovov prvakinje v Wimbledonu in se naveličala tenisa, saj je v tem športu dosegla "vse, kar je bilo mogoče". A novih izzivov ji ni manjkalo. Na zimovanju v St. Moritzu se je lotila drsanja, sankanja in curlinga, tudi v teh športih se "srdito tekmovalna" Angležinja ni sprijaznila zgolj z rekreativnim udejstvovanjem, pač pa je želela zmagovati.
Olimpijsko srebro v lokostrelstvu
Do leta 1893 je v tenisu dosegla vse in se lotila drugih športov. Prav tako v konjeništvu, hokeju na travi, lokostrelstvu in golfu. V slednjem je postala amaterska prvakinja Velike Britanije, z lokom pa osvojila srebrno olimpijsko medaljo na igrah v Londonu leta 1908. V Spitalu je ustanovila ženski klub hokeja na travi in zaigrala tudi za angleško reprezentanco. Ukvarjala se je z gorništvom, v Švici preplezala več štiritisočakov in čeprav ni bila aktivistka za pravice žensk, je bila navdih za sodobnice.
Ob smrti že pozabljena
Umrla je leta 1960 v domu za starostnike v Swayju, stara 88 let, med poslušanjem radijskega prenosa teniškega turnirja v Wimbledonu. Njeni dosežki so bili do takrat že bolj ali manj pozabljeni. Šele leta 1983 je bila sprejeta v teniški hram slavnih, deset let po tem, ko je Billie Jean King na novo dokazovala vrednost ženskega tenisa. Ta slavna Američanka pa je bila aktivistka, borka za višje nagrade teniškim igralkam, profesionalizacijo, ustanovitev zveze teniških igralk (WTA) …