Nedelja, 29. 3. 2026, 4.00
1 mesec, 3 tedne
Skok v športno preteklost
Človek, ki je povsem po naključju spremenil smučarske skoke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,37
Šved Jan Boklöv je po naključju odkril V-tehniko smučarskih skokov, ki je danes nekaj povsem vsakdanjega, a v 80. letih prejšnjega stoletja je bila vse prej kot to.
Vsa pozornost ljubiteljev smučarskih skokov je ta konec tedna usmerjena v Planico, kjer poteka sklepno dejanje letošnje sezone svetovnega pokala. Zmagovalca sezone že poznamo, to sta brat in sestra Domen in Nika Prevc, a zgodovina športa nas uči, da ga pogosto najbolj zaznamujejo prav tisti, ki nikoli niso stali povsem v središču pozornosti. Eden takšnih je švedski smučarski skakalec Jan Boklöv, človek, ki je povsem nenačrtovano za vedno spremenil smučarske skoke.
V središče tokratne Sportalove rubrike Skok v športno preteklost postavljamo Jana Boklöva, nekdanjega švedskega smučarskega skakalca, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja povsem po naključju sprožil pravo revolucijo. Ko ga je leta 1985 na treningu v Falunu med odrivom ujel sunek vetra in je v želji, da bi ohranil ravnotežje, instinktivno razprl smuči v obliki črke V, je presenetljivo poletel kar 20 metrov dlje kot običajno.
"Nenadoma sem letel 20 metrov dlje," se je spominjal pozneje. Tako se je rodila tehnika, ki je sprva veljala za nepravilno, danes pa je temelj sodobnih smučarskih skokov.
Sodniki niso bili navdušeni
A kot pri vseh spremembah, tudi pri tej pot ni bila lahka. Sodniki so mu zaradi takrat nenavadne tehnike skokov zniževali ocene za slog, zato daljši skoki dolgo niso zadostovali za zmage. Prelomnica je prišla 10. decembra 1988 v Lake Placidu, kjer je 22-letnik iz Koskullskulleja na Laponskem prvič zmagal in svetu pokazal, da se v njegovem pristopu skriva prihodnost tega športa.
Tekmeci so sprva še vztrajali pri klasični, paralelni postavitvi smuči, a je V-slog kmalu dokazal svojo premoč. V začetku 90. let so ga postopoma prevzeli vsi, sodniki pa so morali prilagoditi tudi kriterije ocenjevanja. Kar je bilo še včeraj napaka, je postalo nova norma.
Legendarni Weißflog: Temu bi morali reči Boklöv slog, ne pa V-slog
"Takrat smo se vsi spraševali, kako je lahko nekdo s tako slabo tehniko tako uspešen," je pozneje priznal Jens Weißflog, trikratni olimpijski prvak. A tudi sam je na koncu priznal, da bi si Boklöv zaslužil več priznanja: "Temu bi morali reči Boklöv slog, ne pa V-slog," je vztrajal pri tem, da bi Šved za svojo pogruntavščino moral dobiti več priznanja in pozornosti.
Klaus Ostwald in Jan Boklöv leta 1987.
V Sloveniji je bil začetnik V-tehnike skokov Marjan Urbančič iz Logatca, ki je s tehniko poskušal že v 80. letih, a kot je povedal v enem od intervjujev, tega razen klubskega trenerja Mitje Turka nihče ni odobraval.
"Reprezentančni trenerji so bili zaradi nizkih ocen in sloga proti," je povedal danes 56-letni Logatčan, ki je zadnji tekmovalni skok opravil marca 1984 na finalu svetovnega pokala v Planici, pozneje pa zaradi hude nesreče pri motokrosu pristal na invalidskem vozičku.
A razvoj se tudi pri V-tehniki ni ustavil. Danes v vrhunskih skokih vse bolj opažamo tako imenovano H-tehniko, pri kateri skakalci še bolj razprejo smuči tudi v zadnjem delu in povečajo oporno površino.
"Tako skačejo, ker bolj plosko postavljajo smuči. Pod smučmi je več opore, bolj so horizontalne. Prav tako naredijo večji razkorak, s tem pa material raztegnejo. Tudi na dresu se pozna," je za Sportal prednosti H-sloga pred časom pojasnil strokovnjak Jelko Gros.
Preberite še:
