Fenomen Serene Williams

V tenisu, ki je eden izmed fizično najbolj zahtevnih športov, vrhunec traja le nekaj let. V izjemnih primerih, ko gre za Rogerja Federerja, najboljšega vseh časov, lahko govorimo o šestih ali sedmih sezonah. Kako torej razložiti fenomen neverjetne Američanke Serene Williams?

Leto 2002 je bilo zanjo najbolj uspešno, slavila je na treh zaporednih turnirjih za grand slam in v finalu za nameček vedno premagala sestro Venus. Desetletje pozneje, po seriji preobratov, ki bodo izmučili njene biografe, je za Sereno drugo najboljše leto v karieri, ki ga je končala z zmago na zaključnem turnirju najboljše osmerice v turškem Carigradu. Še več, v finalu se je poigrala z Rusinjo Marijo Šarapovo (6:4, 6:3), za katero je bil poraz skorajda podoben zmagoslavju, saj je v prejšnjih treh dvobojih osvojila vsega skupaj le devet iger, v zadnjih osmih letih pa je proti Američanki izgubila devetkrat zapored. Govorimo o trenutno drugi igralki sveta.

Premalo besed za veličastne dosežke

Če povzamemo letošnje Serenine dosežke, moramo krepko zajeti sapo – osvojila je Wimbledon in odprto prvenstvo ZDA, zlato olimpijsko medaljo med posameznicami in v parih ter pri 31-letih postala najstarejša šampionka zaključnega turnirja. Uvrstitev na WTA lestvici res ne pove vsega: 1. Viktorija Azarenka, 2. Marija Šarapova in 3. Serena Williams (!). Kdo je najboljši v mestu, pa dokončno pove podatek, da je njen rezultat proti vodilni dvojici letos 7:0, pri čemer je osvojila 14 od 15 nizov …

Proti prvi ali drugi igralki sveta je slavila že dvanajstič zapored, razmerje zmag in porazov v sezoni pa je veličastnih 58-4, kar je drugi najvišji odstotek po letu 1990. Še vedno pa se na igrišču giblje lahkotno kot sedemnajstletnica in udarja neprizanesljivo kot orkan. In nič ne kaže, da ne bo z rušilno močjo še naprej pustošila po globusu.