Živa Recek - odbojkarica iz Kočevja, ki navdušuje čez lužo

Živa se je z odbojko začela ukvarjati že zelo zgodaj, kot sama pravi, niti ne ve, ali je bil to prvi ali drugi razred osnovne šole. Zdaj 19-letna sprejemalka je najprej vrsto let igrala za rodno Kočevje, nato je tudi tri leta branila barve šempetrske Alianse, od tam pa jo pot vodila čez lužo, kjer se je odlično znašla. Že v svoji prvi sezoni študija na floridski univerzi je bila proglašena za novinko leta. Odbojkarica iz Kočevja je med sezono dosegla velikih 440 točk, od tega 41 blokov in 23 asov. Najboljši izkupiček ji je uspel prav na tekmi proti prvakinjam iz Teksasa, ko je dosegla 22 točk.

Še v prejšnji sezoni ste igrali za šempetrsko Alianso, zdaj pa je za vami zelo uspešna sezona na univerzi Florida. Od kod ideja, da se preizkusite v Ameriki? Kako se je zgodba pravzaprav začela? Za pomoč glede kontakta se moram zahvaliti Coryju Solomonu, saj mi je on nekako pomagal izbrati univerzo in navezati stik z glavno trenerko Mary Wise. Nato sva s trenerko govorili prek elektronske pošte in ugotovili, da potrebujejo igralko na moji poziciji (op. p. na poziciji napadalke/sprejemalke). Wisova je videla mojo igro tudi prek videov, ogledat pa si je prišla tudi eno od mojih tekem. Sledil je tudi moj obisk univerze, kampa, ogledala sem si tudi športne objekte in vse drugo. Ni minilo dolgo, ko sem rekla, to si želim, uspešno sem opravila tudi SAT test (op. p. pisni test, kjer univerza preveri znanje angleščine, nekaj malega je tudi matematike) in prišlo je do selitve v Ameriko.

Pred odhodom v Ameriko ste poleg dvoranske odbojke skupaj z Mojco Božič igrali tudi odbojko na mivki. Še kaj igrate na mivki ali nič več? Zadnja štiri leta sem res igrala malo bolj resno z Mojco Božič. Pred turnirji sva opravili tudi kakšen trening, kar prej nisva počeli. Zdaj odbojke na mivki ne igram več, punce iz moje zdajšnje ekipe so jo igrale še lani, vendar je dvoranska odbojka še vedno na prvem mestu. Zdi se mi, da če bila to moja velika želja, bi mi igranje na mivki omogočili, vendar ne vem, če bi bilo s katero drugo igralko tako zabavno igrati kakor prav z Mojco.

Kdaj je padla odločitev, da Živa zapušča Slovenijo in odhaja v Ameriko? To je bila želja že kar nekaj let. Kot kadetska in mladinska reprezentanca smo igrale trening tekme z Američankami, ki so prišle na evropsko turnejo. Dvakrat smo z reprezentanco odšli tudi v ZDA (op. p. San Francisco), kjer je bilo res fenomenalno. Dejala sem si, to moram poskusiti in zdaj sem tukaj.

Kako je minil dan prihoda na univerzo? So vas lepo sprejeli, je bilo kaj težav? Priznam, da sem bila prvi dan malo zmedena, saj sem morala urediti veliko papirjev, kupiti sem morala nekaj stvari za v sobo in podobne reči. Drugače pa so mi soigralke, trenerji in vsi, ki delajo na univerzi za našo ekipo in športnike, res veliko pomagali. Karkoli me je zanimalo, takoj sem dobila odgovor. Sprejeli so me res lepo in hitro sem se počutila zelo domače.

Že od začetka ste pri ekipi Gators ena najboljših igralk. Kako to, da ste se tako hitro privadili na tamkajšnji sistem? Njihov sistem igre je bistveno drugačen, ampak ker se zelo hitro navadim na nove stvari, okolje in igralke, res nisem imela nobenih večjih težav. Vse je bilo novo, postavitev, imenovanje podaj, vse odbojkarske fraze, ki jih tam uporabljajo za odbojko, tudi treningi so bili zelo zanimivi. Znano pa je, da se zanimivih stvari hitro naučiš in privadiš.

Kako bi opredelili kakovost odbojke, ki jo igrajo na univerzah v Ameriki? Nekako se mi zdi, da je odbojka, ki jo igrajo na univerzah v Ameriki, primerljiva z odbojko, ki se igra v prvi slovenski ligi ali pa celo malo boljša. Mogoče se ti dve ligi ne da ravno primerjati, saj se ameriški trenerji spuščajo v podrobnosti in se zelo posvetijo taktiki in pripravi na nasprotnika. Treningi so na splošno zelo kakovostni, za treninge imamo na voljo kar tri igrišča, kar je bilo res nekaj novega. Včasih delamo vaje v skupinah glede na igralne pozicije, tako da lahko res izpiliš, kar je pomembno za tvoje igralno mesto.

Izbrani ste bili za novinko leta. Kaj vam pomeni ta naziv? To mi pomeni neko dodatno motivacijo za nadaljnje treniranje. Trenerji so mi rekli, da sem od začetka leta napredovala in kot ena od mlajših v ekipi prevzela pomembno vlogo v prvi postavi. Naslednjo sezono hočem še več, postavila si bom še višje cilje.

Že nekaj let se govori, da bi tudi v Ameriki imeli profesionalno ligo, a se to za zdaj še ni zgodilo. Mislite, da se bo sploh kdaj? Tega res ne vem, z nobenim se o tem nisem pogovarjala. Nekatere Američanke so zelo dobre, a ko končajo njihovo zadnje leto na univerzi, in tiste, ki ne želijo iti v Evropo, ponavadi zaključijo z aktivnim igranjem, kar je res velika škoda.

V Ameriki prednjačita dva športa: ameriški nogomet in košarka. Ste si šli v tem času, ko ste v Ameriki, ogledat kakšno tekmo NBA od Miami Heat ali NFL Miami Dolphins? Bila sem le na univerzitetnih tekmah ameriškega nogometa in košarke. Ampak, verjemite, na teh tekmah je vse tako profesionalno organizirano, veliko občinstva, da je bilo kot na tekmi NBA ali NFL. Tako da z LeBronom Jamesom se še ne poznava (op. p. smeh), v našem fitnesu pa trenira plavalec Ryan Lochte, ki ga trenira naš fitnes trener Matt Delancy.

Kateri šport je pa najbolj popularen na vaši univerzi? V ženski konkurenci je na vrhu odbojka. Seveda pa sta tudi pri nas najbolj popularna ameriški nogomet in košarka. Nogometaši so bili trikrat prvaki Amerike, nazadnje leta 2008, ko je za njih igral zdaj superzvezdnik, Tim Tebow.

Kaj počnete v prostem času, ko ne študirate in ko ne igrate odbojke? Večino prostega časa preživiva skupaj z Uršo (op. p. Uršo Orehek), ki na isti univerzi igra golf. Živi v sosednjem bloku, zato se veliko druživa. Drugače pa je bilo vreme še novembra prijetno za poležavanje ob bazenu, včasih gremo v kino, nakupovat. Prosti dnevi niso ravno pogosti, zato jih poskušam čim bolje izkoristiti.

Vsi smo že gledali filme o razvpitih zabavah na ameriških kolidžih, je tudi v resnici tako? Seveda se "žura" skoraj vsak dan, še posebej na večjih univerzah, kot je floridska, vendar pa ko imaš sezono in dve tekmi vsak konec tedna, si pretiranega ponočevanja ne moreš privoščiti. Tudi med tednom je urnik poln, zjutraj imamo ponavadi fitnes, tudi šola se začne kar zgodaj in posledično nimaš neke prave energije. Seveda pa se najde kakšen dan, ko se moraš malo sprostiti in iti ven.

V Ameriki ste zdaj že kar nekaj časa. Se vam je zgodilo kaj takega, kar bi izpostavili? Kakšna zanimiva prigoda? Zdi se mi, da se vsak dan zgodi kaj smešnega, saj Američanov ni nič sram, da te ogovorijo in pripomnijo kaj simpatičnega. Enkrat po tekmi je eden od naših zvestih navijačev prišel do mene s kartonom od nekih kosmičev za v mleko in izrezal prvo stran, na kateri je pisalo na veliko "rice chex". Pojma nisem imela, zakaj bi mi nek starejši gospod prinesel nek karton in tudi soigralke so le čudno gledale. Taisti gospod mi je zadevo obrazložil na naslednji tekmi, da je to shranil zame, saj je na teh kosmičih moj priimek. To se pač zgodi, ko je za Američane tvoj priimek pretežak za izgovoriti in te vsi kličejo "rejček", "risek" ali pa kot ta gospod, "rice chex".

Američani ne slovijo ravno po tem, da bi bili gurmani. Kako se vam zdi hrana? Se da dobiti kaj evropskemu okusu primernega? Hrana res ni najboljša. Pogrešam hrano, ki jo doma v Sloveniji vsak dan kuhamo, vendar pa imamo vsi športniki v našem kompleksu organizirano večerjo, kjer kuhajo res dobro in kakovostno hrano le za nas. Seveda pa se tudi za zajtrk in kosilo najde kaj evropskemu okusu podobnega. Všeč mi je predvsem italijanska hrana.

Za igranje na kolidžu najbrž ne dobite nič denarja. Kako je s tem? Vsaka ekipa ima določeno število štipendij, ki jih lahko dobijo igralke. Šolnina na letnik na naši univerzi je slabih 50 tisoč dolarjev in če ti ponudijo polno štipendijo, potem si lahko zares srečen. Osebno imam polno štipendijo, ki mi krije šolanje, hrano, sobo, zavarovanje, opremo … Skratka vse, ne morejo pa ti oni dajati še dodatnega denarja ali žepnine, zaradi tega, ker ti igraš za njih. Oni ti dajo v zameno plačano šolanje, ki je na ameriških univerzah zelo drago.

Koliko časa še nameravate ostati v Ameriki? Kakšne so želje in načrti? Trenutno sem na polovici prvega letnika in če bo vse tako, kot je zdaj,če bom še tako zadovoljna, ostajam na Floridi še tri leta in pol, da končam šolo in dobim diplomo. Nato pa je želja igrati nekaj let profesionalno, morda v Evropi ali pa kje drugje. Drugače pa mi je zelo všeč poklic trenerja na ameriških šolah in univerzah. Če obdržim stike z Američani, se tja celo vrnem. Zagotovo pa je prvi cilj, po končani "ameriški" karieri, zaigrati profesionalno.

Kako je pa z obiskom domačih? Lahko med šolskim letom odpotujete domov v Slovenijo? Domov greš lahko za božične in novoletne praznike, odvisno, kdaj končaš sezono in kdaj imaš zadnje izpite. Začetek drugega semestra je pri nas 8. januarja, kar pomeni, da moram biti do takrat nazaj. Potem znova pridem v Slovenijo v začetku maja, vendar pa, če bo tako kot letos, bo cela ekipa morala biti na univerzi do 2. julija, da se v miru pripravimo na novo sezono.

Z angleščino nimate nikakršnih težav. Kaj pa obratno, mogoče vaše soigralke že poznajo kakšno slovensko besedo? Tako kot povsod so najprej želele vedeti nekaj grdih besed, sama slovenščina je za njih pretežka. Poznajo le lahke kratke stavke, "zdravo, kako si" in podobno.