Teja Gregorin: Tretje mesto imam, obstajata samo še dve boljši

Leta 2009 je 31-letna Ihanka na svetovnem prvenstvu v Pjongčangu z osvojitvijo srebrnega odličja poskrbela za zgodovinski uspeh slovenskega biatlona, stopničke na tekmah svetovnega pokala pa so se ji izmikale vse do 5. februarja 2012, ko je v Oslu vendarle stopila na oder za zmagovalke. "Ves trud, ki sem ga vložila v desetih letih v biatlonu in še prej v teku, je bil poplačan," je vzneseno razložila "Tesa", ki lahko zdaj še bolj optimistično pogleduje proti marčevskemu svetovnemu prvenstvu v Ruhpoldingu.

Nazadnje, ko smo imeli priložnost govoriti z vami, ste dejali, da vam manjka iskrica v teku, ste jo v Oslu končno našli? V bistvi sem jo našla v streljanju, v teku mi še vedno manjka. Tekaško mislim, da še lahko izpeljem boljšo tekmo, kot je bila tista v Oslu. Ne čutim še, da bi bila v pravi tekaški formi. Ampak tek je bil v Oslu dober. Ni bil odličen, a bil je dober. Vesela sem, da se je vse skupaj "poklopilo".

Zdaj veste, kaj je treba storiti za resnično vrhunski izid … To smo vedno vedeli. Tekmo je pač treba izpeljati perfektno, sploh zdaj, ko teh nekaj tekmovalk tekaško tako odstopa (Magdalena Neuner, Kaisa Mäkäräinen in Darja Domračeva op. p.). Ostale si na strelišču praktično ne smemo privoščiti nobenih napak. Upam, da gre zdaj tekaška forma navzgor, konec koncev sem se v Oslu in Kontiolahtiju prvič letos počutila dovolj močno, da sem lahko kunkurirala tisti drugi skupini tekmovalk. Mislim, da se bo zdaj tekaška forma še vzpenjala.

Na skandinavski turneji ste tudi končno občutili pravo zimo. Vam je oprema v teh razmerah služila dobro? Na zadnjih dveh postajah svetovnega pokala z opremo res nismo imeli nobenih težav, očitno mi je mraz, vsaj kar zadeva opremo, pisan na kožo. Bo pa v Ruhpoldingu bistveno topleje in sem se že pogovarjala z opremljevalcem, Fischerjem, da mi bo priskrbel boljši material. Ta preprosto mora biti konkurenčen, če se želim enakovredno boriti z najboljšimi.

V lovu za stotinkami ste tudi skrajšali palice, nam lahko kaj več poveste o tem manevru? Palice so bile zame preprosto predolge, ker nisem mogla izkoristiti svojega potenciala v rokah. Z Urošem (Velepcem op. p.) sva se zato odločila, da za dva centimetra skrajšava palice, s tem pa sem morala tudi za malenkost spremeniti tehniko. To se je izkazalo za pozitivno odločitev. Bolje izkoriščam roke in s tem sem tudi hitrejša.

Je bila prav prilagoditev tehnike do zdaj ovira, da krajših palic niste izbrali že prej, ali na to preprosto niste pomislili? V bistvu se tega niti nismo zavedali, dokler Uroš ni začel še bolj poglobljeno razmišljati, kaj narediti, da bi bila hitrejša. Takrat se mu je posvetilo, da je to lahko delček v mozaiku dejavnikov, ki bi me naredili hitrejšo. V svetovnem pokalu resnično odločajo detajli, vsaka malenkost pripomore, da se znajdeš na pravi strani odločilnih sekund, včasih celo desetink sekunde.

V zadnjih letih ste kot najpomembnejši cilj sezone izpostavljali uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu, boste morali zdaj ta pričakovanja nadgraditi? Stremim za čim boljšimi rezultati, tretje mesto zdaj imam in obstajata samo še dve boljši. Možnosti za uvrstitev nanju obstajajo, če nam jih bo uspelo izkoristiti, pa bomo videli.