Teja Gregorin: Manjka mi ''iskrica'' v teku

V skupnem seštevku letošnjega svetovnega pokala je 31-letna Ihanka sicer na zelo solidnem 16. mestu, uspelo pa ji je tudi nekaj izvrstnih posamičnih uvrstitev, a vseeno upa, da bo pred zadnjo, zaradi svetovnega prvenstva bržčas najpomembnejšo tretjino sezone, naredila še korak naprej.

Kako ste zadovoljni s potekom te sezone, dobili smo občutek, da se vam idealna tekma, z optimalnim tekom in streljanjem, do zdaj še ni posrečila. Prav imate, sploh začetek sezone je bil zame katastrofalen, saj so bila moja pričakovanja bistveno višja. Slabše nastope tedaj lahko pripišem utrujenosti, a kaj, ko mi tudi po novem letu ne gre vse tako, kot smo si zamislili. Premika se sicer na bolje, ampak manjka še tista ''iskrica'' v teku, ki bi pripomogla k še boljšim rezultatom. Streljam pa na zelo visoki ravni, o čemer ste se lahko prepričali na zadnjih tekmah. Manjka mi torej le še napredek v teku, nato pa se lahko nadejam boljših rezultatov.

Tega, da ste v streljanju boljši kot v teku, pri vas nismo vajeni. Kako se je to postavilo na glavo? Tudi sama tega nisem vajena in sem kar malce razočarana, ampak verjamem v to, da je bil načrt narejen zelo dobro in ne vidim razloga, da se mi v tej sezoni ne bi odprlo. Upam, da bo to že zdaj v februarju, če ne, pa vsaj na svetovnem prvenstvu. Po toliko urah treninga, kot sem ga opravila letos, se mi preprosto mora odpreti.

Sta s trenerjem formo tempirala na svetovno prvenstvo? Seveda, a že v štartu smo si želeli boljše forme, kot je ta, v kateri sem trenutno. Upam, da bo prišlo do preskoka in bom na svetovnem prvenstvu prava.

Pred vami je skandinavska turneja, kako se počutite na teh klasičnih biatlonskih prizoriščih? To so vsem tekmovalcem dobro znana prizorišča in tam smo že dosegali dobre izide, tekem pa se veselim predvsem zato, ker si tam obetam že omenjeni preskok v formi.

Pa s trenerjem vesta, kako se lotiti problema? Mislim, da je Uroš (Velepec op. p.) dovolj izkušen, da ve, kaj narediti. Jaz ga bom pač ubogala, od zadnjih tekem smo imeli nekaj počitka in dva dneva treninga, kaj dosti manevrskega prostora za napredek torej nismo imeli. Prav veliko se med sezono ne da storiti.

Kako pa vam ustrezajo letošnji pogoji na tekmovališčih? Praktično celo Evropa je bila brez snega. Po eni strani je fino, da tistega hudega mraza ni, po drugi pa spet ni najbolje, da tečemo pri devetih stopinjah nad ničlo, kot je bilo v Antholzu. Želimo si normalno zimo, a za zdaj je še ni. Če ne prej, mislim, da bo zobe pokazala v Kontiolahtiju.

Verjetno je tudi snežna podlaga zaradi visokih temperatur težka … Zagotovo je ta južni sneg velik problem. Ponekod se nam vdira praktično do gležnjev, če ne še višje, in pogoji na tekmah preprosto ne morejo biti enaki za vse tekmovalce. Tudi zato si želimo, da končno pride prava zima in da bomo tudi mi izkusili njeno sladko plat.

Kakšni rezultati bi vas zadovoljili v Skandinaviji, glede na potek sezone? Glede na potek sezone bi bila vesela uvrstitev med petim in desetim mestom. Želim si še napredka in mislim, da sem ga sposobna narediti. Bomo pa videli, kako bo. Strelska forma mora ostati takšna, kot je, pri tekaški pa upam, da bom napredovala. V tem primeru mi deseterica ne bi smela uiti.

Pa konkurenca, so v ospredju imena, ki ste jih tam pričakovali, ali je tudi kakšno presenečenje? V bistvu je zame presenečenje le to, da v tekaškem delu izstopajo tri tekmovalke, in to z zelo velikim odskokom. To je kar veliko presenečenje, saj so na tekmah po pol minute boljše od drugega ranga tekmovalk. Jaz nekako upam, da se vključim prav v ta drugi rang tekmovalk. Takrat bom zelo konkurenčna.