Sebastjan Komel: Sem optimist in pričakujem ''šampionske'' čase

Z zmago v novogoriškem Športnem parku proti Mariboru ste sedemkratnim državnim prvakom ušli za šest točk in ste ponovno bliže mestom, ki vodijo v Evropo … Za zmago si pohvale zasluži celotna ekipa. Tekmo smo odigrali tako, kot smo se dogovorili v slačilnici. Predstavili smo se kot čvrsta in agresivna ekipa, kar menim, da je bil ključ do zmage. S svojo igro sem lahko zadovoljen, čeprav vedno pravim, da je lahko še bolje.

V zadnjem času ste strelsko zelo razpoloženi, pa čeprav običajno igrate na mestu bočnega branilca. Čemu bi to pripisali? Še vedno je glavno, da pomagam soigralcem v obrambi. Poleg tega pa si zelo želim dosegati tudi zadetke in z malo volje ter sreče mi to v zadnjem času tudi uspeva. Želim si, da bi tako tudi nadaljeval.

Ker v pokalnem tekmovanju ne nastopate več, so vaše misli usmerjene v državno prvenstvo in mesta, ki vodijo v Evropo. Prvo mesto pa je bržkone že preveč oddaljeno … Skozi celotni drugi del sezone se ogromno govori o tem, kdo še lahko ogrozi vodilne Domžale, kar je tudi prav, saj je nogomet vselej nepredvidljiv. Sam si najbolj želim le zmagovati do konca prvenstva, seštevek točk pa nas bo uvrstil tja, kamor sodimo. Menim, da med najboljše.

V tej sezoni ste dodobra opozorili nase, postali pa ste tudi standardni član mlade reprezentance. Koliko lahko še napredujete? V slovenski reprezentanci sem že od izbirnih tekem v generaciji U-20 (Mirop cup), skozi katere sem se prebil in zanjo odigral tako rekoč vse prijateljske kot tudi kvalifikacijske tekme. Če že govorimo o reprezentančnem nogometu, bi poudaril, da je prehod iz mlade v člansko reprezentanco eden od večjih in zahtevnejših v igralski karieri. To pomeni, da lahko na tej ravni uspem le z ogromno vloženega dela in z željo po vedno večjih dosežkih.

Kako ste si zamislili potek kariere? V življenju krivulja uspešnosti nikoli zgolj ne raste ali pada. Z dosedanjim potekom kariere sem zadovoljen, moji cilji se spreminjajo. Ko enega dosežem, si postavim novega - težjega. Trenutno si najbolj želim ohraniti obstoječo formo, dolgoročno pa seveda okrepiti kakšen boljši klub v tujini in seveda kdaj imeti čast ter obleči članski dres s slovenskim grbom.

Čemu pripisujete (rezultatska) nihanja vašega kluba v tej sezoni? Ekipa je pred začetkom sezone doživela zelo velike spremembe. Nekateri igralci so odšli, nekateri prišli, dobili smo novega trenerja in vse to potrebuje čas, da se ustvari homogen in uspešen kolektiv. V takih obdobjih so nihanja razumljiva, v goriškem klubu so v preteklosti že doživljali sezone podobne tej, vendar je vsaka negativna izkušnja v prihodnosti prinesla veliko pozitivnega. Sem optimist in pričakujem "šampionske" čase.

Kakšen trener je Darko Milanič? Darko je že kot vrhunski igralec imel velike dosežke. Ocenjujem ga kot zelo ambicioznega in vztrajnega trenerja. Zagovarja trdo delo, vliva voljo in spoštuje željo. Glede na njegovo osebnost in igralske izkušnje, mislim, da ga čaka zelo svetla prihodnost tudi v trenerski karieri.

Velika želja slovenskih nogometašev je tujina. Kje bi si vi želeli najraje igrati? Tudi sam se želim preizkusiti v tujini. Upam, da bo nekoč do tega prišlo, predvsem pa mora biti pravi čas za to. Takrat verjamem, da bom na tuji nogometni sceni prav tako uspešno igral. Moram priznati, da sem zelo navdušen nad prestopom mojega dobrega prijatelja in nekdanjega soigralca Mirana Burgiča, ki trenutno igra za AIK Stockholm na Švedskem. Bil bi zelo zadovoljen, če bi tudi sam okrepil tako kakovosten klub, kjer bi igral in imel možnost napredovanja.

Iz novogoriškega bazena so izven naših meja že odšli številni mladi talenti (Valter Birsa, Bojan Jokič, Miran Burgič …) in se prebili vse do članske izbrane vrste. Imate podobno začrtano pot tudi vi? Kot sem že dejal, je na tej poti pogosto veliko zavojev, vendar priznam, da sem zelo ambiciozen in bom vsako ponujeno priložnost poskušal kar najbolje izkoristiti.

Morda veste, če ste se že morda znašli na spisku želja kakšnih klubov? Trenutno nisem še o ničemer obveščen. Pravzaprav je moja glavna naloga le, da se kar najbolje izkažem na novogoriškem nogometnem igrišču.

Se tudi v prihodnji sezoni vidite v Novi Gorici? Pogodba me z goriškim klubom veže še naslednji dve leti, torej ne vidim razloga, zakaj ne bi tukaj nadaljeval kariere. Imamo kakovostno ekipo in z njo želim zmagovati še naprej.

Kako ste začeli športno kariero? Pravzaprav relativno pozno, pri trinajstih letih. Sprva nogometa nisem vzel tako zavzeto, v ospredju je bila predvsem šola. Moja generacija je v kadetskih in mladinskih časih pokazala veliko potenciala, osvojila dve državni prvenstvi in nagrada temu je bila pogodba za člansko moštvo Gorice. Začasno sem se kot posojen igralec preizkusil tudi v dresu Bele krajine, kjer sem odigral prve prvoligaške minute. Po pol sezone pa sem se vrnil v Novo Gorico, kjer trenutno uspešno igram.

Kaj najraje počnete v prostem času? V prostem času poskušam predvsem ohraniti dobro splošno razgledanost in redno preberem kakšen časopis ali pogledam poročila. Seveda kot večina nogometašev ne zavrnem izziva in se vsake toliko spopadem na "Play-stationu". Moram priznati, da pogosto veliko časa porabim za spanje, ker v tem zares uživam.

Vse bližje je finale lige prvakov. Komu bi pripisali največ možnosti? Manchestru Unitedu, po tihem pa si želim, da pokal šel v roke Liverpoolu. Predvsem zaradi njegovega odličnega trenerja Rafe Beniteza.

Vrhunec nogometne sezone bo zagotovo evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici. Si boste morda kakšno tekmo ogledali v živo in ime katere države bi si želeli videti na evropskem prestolu? Ponujeni priložnosti se zagotovo ne bi odrekel, saj so take tekme res fantastično doživetje. Zagotovo bom tekme spremljal prek TV-zaslonov, v dobri družbi. Verjamem, da se bo na prestol Evrope povzpela Italija.