Sebastjan Cimerotič: Moram biti le tiho in igrati

Ljubljenec navijačev Olimpije je do dvoboja z Domžalčani že skoraj pozabil na občutek, ki napadalca spreleti po dveh doseženih zadetkih na eni tekmi. Nekdanji reprezentant in kapetan ''zeleno-belih'' ga je nazadnje občutil konec novembra 2006, ko je dvakrat zatresel mrežo Celjanov. Takrat je nosil še dres Domžal. V obdobju, ko je klubski nogomet v mestu ob Kamniški Bistrici kotiral nekoliko višje. Misli Sebastjana Cimerotiča so v zadnjih sezonah osredotočene le na Ljubljano in vedno višje ambicije Olimpije. Na možnost preizkušnje v vrstah Leicester Cityja je že davno pozabil. Prizadeva si, da bi bogate izkušnje prenesel na mlajše soigralce, resno se je lotil tudi opravljanja odgovorne vloge kapetana. Če je soditi po dveh zaporednih zmagah, je Olimpija srečno (začasno) izplula iz rezultatske krize. In to navkljub notranjim pretresom, ki so postregli z nekaterimi spremembami v ožjem vodstvu.

Le nekaj krogov nazaj pogled na razpredelnico vašim privržencem ni nudil optimizma. Bolj kot o sami igri se je na široko razpredalo o zamenjavah na posameznih vodilnih mestih, vi ste zaradi poškodbe izpustili derbi v Mariboru, točke so se nabirale zelo počasi ... Ste takrat pričakovali, da bo nad Olimpijo kaj kmalu posijalo sonce? Sem. Predvsem zaradi tega, ker smo, vsaj po mojem mnenju, drugi polčas v Mariboru odigrali zelo dobro. Igralci so dobili dovolj samozavesti in se prepričali, da nobena ekipa ni 'bav bav'. Nato smo zasluženo premagali tako Nafto kot Domžale. Od začetka prvenstva sem govoril, da je Olimpija klub, ki mora biti pri vrhu. Po porazu z Interblockom nas je večina že odpisala. Nobeden ni več verjel v nas, mi pa smo se medtem veliko pogovarjali. Pred in med treningi. Vedeli smo, da imamo kakovost in da bo še vse prišlo na svoje. Zdaj sem še toliko bolj prepričan, da se bomo potegovali za visoka mesta.

Kje leži največja moč v zadnjih tednih prerojene Olimpije? V izjemno dobrem vzdušju v slačilnici. Veliko se pogovarjamo in družimo. Po vsaki tekmi gremo skupaj na pijačo. Uvedli smo tudi novost, da se enkrat na teden dobimo in odidemo na večerjo. Smo pozitivna ekipa, kar je prava stvar za kolektivni šport. Vsi se zavedamo, da med nami ne sme priti do nobenega sovraštva ali ljubosumja. Vemo, kako se končajo stvari, če se med igralci pojavljajo lobiji. Vsi, ki so zadolženi za klub, delajo veliko Olimpijo. Igralci jim verjamemo. Izplačila so redna, vse je na visoki ravni. V prihodnjih dneh bomo prejeli še klubska vozila. Olimpija je na dobri poti, da spet postane največji klub v Sloveniji.

V nedeljo ste dvakrat zatresli mrežo Domžalčanov. Pri tem ste bili deležni tudi nekaj pomoči sreče ... Vsak napadalec jo potrebuje. V nedeljo sem jo rade volje izkoristil. Sreča pogosto spremlja hrabre, to pri nas športnikih še kako drži. Če pogledamo drugi zadetek, se mi je žoga po tem, ko jo je odbil vratar, srečno vrnila na nogo. Znašel sem se na pravem mestu, treba je bilo le še zadeti pravi kot. Pomoč sreče je eno, forma pa nekaj drugega. Z njo vseeno še nisem povsem zadovoljen. Čutim, da bi lahko prispeval več. Imel sem poškodbo, natrgan aduktor. Vedno si dopovedujem, da je potrebno biti le zdrav in redno trenirati. In seveda upati, da ne bo več poškodb, o katerih sploh nočem več izgubljati besed. V tem primeru bo prava forma že prišla. Na igrišču bom še dolgo vztrajal, saj se zaenkrat počutim odlično.

V konici napada je po prihodu Davorja Škerjanca ogromna gneča, ki zaenkrat prinaša odlične rezultate. Brez močne konkurence ne gre. Tiganj je preverjen igralec, Škerjanc je v prvi ligi pokazal že veliko, za Bubanjo in Ibraimija pa se ve, da sta zelo obetavna. Lahko napravita lepo prihodnost in kariero, največ pa bo odvisno od njiju. Tukaj sem, da jima pri tem pomagam. Za Bubanjo vem, da je po taki poškodbi težko ujeti neko formo. Le kako ne bi vedel, če pa sem jih sam doživel že toliko. V takem trenutku je potrebno ostati pozitiven, maksimalen na vsakem treningu, potem pa že prideš v neko stalnost, ki te pripelje do forme. Ne smeš obupati.

Ko ste branili barve Domžalčanov, ste se potegovali za naslov, zdaj pa se klubu zaradi zadnjega mesta pripisuje črna prihodnost. Verjamete, da se bodo vaši nekdanji soigralci rešili iz krize? Vsekakor je še prezgodaj govoriti, kdo bo izpadel. To je šele začetek, forme se še lovijo. Mogoče bo sedaj za nekatere ekipe dobrodošlo, da nastopi reprezentančna prekinitev. V teh mini pripravah se lahko marsikaj popravi. Za ene je to dobro, za druge, ki so že ujeli nek ritem, pa mogoče ne. Za nas denimo po teh dveh zmagah ni, za Domžale pa zagotovo je. Se pa zavedamo, da sedaj ne smemo poleteti v nebo, temveč moramo ostati na realnih tleh in se resno pripravljati na vsako tekmo. Fantom vseskozi ponavljam, da je to šele začetek in da moramo dvigovati formo s tekme v tekmo. Na sporedu bo še toliko tekem, prav vsaka pa bo prinesla nekaj novega. Na začetku so nam govorili, da se bomo gladko borili za obstanek. Igralcem je bilo potrebno vliti samozavest. Ljudje potem drugače razmišljajo. Ne sme se nobeden izpostavljati in igrati zvezdnika. Vsi ostajamo na realnih tleh. Bi pa rad še nekaj sporočil novinarjem ...

Kar na dan z besedo. Vse lepo in prav, da se tako lepo piše o našem vratarju Janu Oblaku, a za njegovo dobro bi bilo mogoče res bolje, da je tega manj. Ima vendarle le 16 let in se je še pred kratkim igral z igračkami. Res je, da ima ogromen potencial. Predispozicije ima take, o katerih lahko vsak vratar samo sanja. Je na pravi poti, mi pa bomo storili vse, da mu pomagamo. Brez njega v zadnjih dveh tekmah ne bi bilo zmag. V soboto potujete v goste k v tej sezoni še neporaženi ekipi, ki je konec minulega tedna osvojila tudi Ljudski vrt. Kaj pričakujete od gostovanja v Kopru? Želeli bi ostati neporaženi. Po vseh teh rezultatih Kopra je treba spoštovati celo ekipo, ki drvi suvereno s tekme v tekmo. To bo spet derbi, vsaj zame je igranje na Bonifiki nekaj posebnega. Toliko let že nismo zmagali tam, da je to že tradicija. Vemo tudi, da nas v soboto čaka prava vročina. Tega se bojimo, a moramo biti pripravljeni na vse. Ne sme se zgoditi, da se bomo po tekmi tolkli po glavi in govorili, da je vreme naredilo svoje. Moramo ostati profesionalci in iti v tekmo maksimalno. Že na domačih tekmah v Ljubljani se ob 17. uri vsi lovimo, v Kopru pa bo še toliko težje. Sploh zaradi vaših nekdanjih soigralcev, Mirana Pavlina in Amirja Kariča, ki sta več kot očitno preporodila Koprčane. Odlično ju poznamo, a ne vem, če bo to ravno predstavljajo našo prednost. To sta igralca, ki sta vredna vsega spoštovanja. Če pa zaustavimo Pavlina, to še ne pomeni, da Koper ne bo zmagal, saj niza dobre rezultate prav zaradi kolektivne igre. Brulc je dal že štiri gole, ob njem pa je še dosti igralcev, ki lahko sami rešijo tekmo. Fantje zato ne smejo gledati le na Pavlina.

Vas kaj zaboli pri srcu, ko iz kroga v krog, po vsaki vaši (lažji) poškodbi poslušate očitke, da ste lastnik dveh ''steklenih'' nog in da je napočil čas, da se počasi poslovite z zelenic? Na takšne govorice sem že dalj časa imun. Včasih me je to še prizadelo, normalno, zdaj pa mi da razlog za dodatno motivacijo. Rekel sem, da o tem ne bom veliko govoril, ampak raje na igrišču pokazal, da lahko odigram vrhunsko še veliko tekem. Sem na dobri poti, zdaj moram biti le tiho in igrati. Bomo videli na koncu prvenstva, kdo ima prav.

Kako doživljate vlogo kapetana? Morate kdaj povzdigniti glas, da vas upoštevajo mladi soigralci? Nisem ravno tip igralca, ki se dere ali počne kaj podobnega. Imamo toliko mladih igralcev, da bi se bilo najlažje dreti, a potem igralec začuti strah in se še isti trenutek izgubi. Zaradi tega tako nič ne dosežeš. Moraš mu povedati na lep način, ob polčasu v slačilnici ali pa na igrišču. To so vsi igralci, ki razumejo nogomet. Po tem se tudi vidi, kakšen karakter imamo. Z Domžalami smo že izgubljali, pa vseeno naredili preobrat. Ko izgubljaš, ne sme prihajati do panike. In to nam je uspelo, kar me veseli.

Trenerja Safeta Hadžiča, ki vas je pred leti treniral tudi individualno, poznate odlično. Vam bo kaj žal, ker bo moral zaradi težav z licenco čez dva tedna prepustiti glavno krmilo nekomu drugemu? Seveda mi je žal, da bo do tega prišlo, ker je 'Hadžo' odličen trener. V zadnjem času odlično postavlja treninge, igralci so polni samozavesti. Žal ima težave z licenco in bo v prihodnje spet pomočnik. Upam le, da mu bo prvi trener pustil delati in da se bosta dobro razumela.

Med resnejšimi kandidati za mesto prvega trenerja je tudi Ante Miše. Se z nekdanjim strategom Hajduka poznate še iz časov, ko ste nastopali v Splitu? Se. Z Mišem sva po tekmi z Domžalami tudi na kratko govorila. O njem lahko pač rečem vse najboljše. Ve se, kaj je naredil s Hajdukom in v kakšnem položaju ga je prevzel. Potem so pač različne stvari v Dalmaciji privedle do tega, da je odstopil, a je zame še vedno velik trener. V izbor trenerja pa se drugače ne bom mešal. Naloga nas igralcev je, da svoje povemo na igrišču.

V zadnjem času je vaša podoba preplavila številne medije, ne samo športne. Vas to kaj moti? Le zakaj bi me motilo? Z vsemi novinarji imam korekten odnos. Do sedaj nisem izkusil nič slabega, vse novinarje tudi poznam. Športniki smo navsezadnje odvisni od njih.

Tudi če pišejo zgolj o vašem ljubezenskem življenju, jeklenih konjičkih in podobnem? Pa naj, to me ne skrbi. Že dolgo časa. Kot sem že rekel, sem postal imun na vse.