Sašo Ožbolt: V garderobi se veliko govori o plačah

Tako klavrne evropske sezone, kot je bila letošnja, v Tivoliju ne pomnimo. Ali je bil igralski kader zares tako slab, da se ni dalo izvleči še kakšne zmage ali pa celo po dolgem času priti v TOP 16? Zgodba se ponavlja iz prejšnjih let. Na začetku sezone je vnovič kazalo spodbudno. Vsi smo imeli velike ambicije, nato pa so se začele domine počasi podirati. Nekateri igralci posledično začnejo zapuščati klub in nastane cikel. To se sedaj dogaja že nekaj let. In zaradi tega tudi Olimpija izgublja renome v Evropi tako pri igralcih kot tudi sodnikih.

Pa vseeno ne moremo mimo občutka, da na igrišču v določenih trenutkih ni prave volje oziroma borbenosti … Ne bi rekel, da je to tako. Recimo proti Lottomatici smo se borili, vendar v napadu nismo mogli zadeti. Naredili smo nekaj neumnosti in posledično izgubili žoge, kar se takoj pozna na rezultatu. Sicer pa smo tekmeca zaustavili pod sedemdesetimi točkami, kar pomeni, da smo v obrambi dobro delali. Včasih je morda res videti, da ni volje, vendar se trudimo in damo vse od sebe. Mogoče se od nas preveč pričakuje ali pa nenazadnje naš kader ni zadosti kakovosten za evroligo, kot smo sprva mislili.

Čeprav ste Primorec po duši, ste praktično doma v Ljubljani, saj ste pri Olimpiji že vrsto let. Kako gledate na njeno vsakoletno rezultatsko padanje? Mislim, da se bo to dogajalo, dokler ne bo Olimpija finančno na zeleni veji oziroma dokler ne bodo dolgovi na ničli. To, da se ekipa krpa iz leta v leto, ne bo nikdar obrodilo sadov. Lahko bi rekli, da vsako leto doživimo deja vu. Pri igralcih so zaostale obveznosti in temu primerni so rezultati ter tudi volja na treningih ter tekmah.

Zakaj mislite, da Olimpiji podjetja obračajo hrbet in ji nočejo pomagati pri vzpostavitvi konkurenčnega evroligaša? Menim, da bi pomagali, če bi bili dolgovi poravnani. Potem bi podjetja verjela v zgodbo ter v uspeh in bi se za moštvo lahko zbrala bistveno bolj spodobna številka. Nato bi bilo vsem lažje, predvsem ker bi bila neka vizija. Tako pa iz leta v leto Olimpija životari.

Kakšno je kaj vzdušje v garderobi, glede na to, da košarkarji ne prejemate plač, kot je dogovorjeno? Prvi mesec, ko ni bilo prihodkov, ni bil to nikakršen problem. Sedaj pa je stanje v garderobi bistveno drugačno. Praktično vedno je govora o denarju, veliko pa je tudi debat, zakaj ni rezultata. Na udaru je prva ekipa, češ da je največji krivec. Vendar se vse začne v ozadju, kjer mora biti vse urejeno – tu mislim na klubske finance.

Ali vam kot kapetanu igralci kdaj potožijo glede plač, da bi morda njihovo žalost še vi dodatno predstavili vodilnim možem v klubu? Niti ne, ker vsi vemo, da ni denarja. Kot sem že dejal prej, pa ravno zaradi slabe finančne situacije igralci zapuščajo klub. To ni dolgoročna rešitev. Tudi sedaj nekateri razmišljajo, da bi odšli, kar ni dobro za Olimpijo.

Kako pa je z vami? V preteklosti ste imeli že veliko neporavnanih finančnih računov z Olimpijo. Je sedaj vse urejeno za nazaj in koliko plač niste dobili vi? Za pretekle dolgove smo se več ali manj dogovorili, tako da sem pristal na znižanje dolga. Za lani sem dobil vse razen premij. V tej sezoni pa vsi vemo, koliko je ura.

Pogodbo s klubom imate še leto in pol. Kanite ostati v Ljubljani, če se bodo dolgovi večali? Nenazadnje pričakujete naraščaj in verjetno je družina ter njena eksistenca na prvem mestu… Če bodo veliki dolgovi, potem bom šel.

Ali v tem trenutku sploh verjamete v svetlo prihodnost Olimpije? Vam daje morda nova dvorana v Stožicah kaj upanja? Če slednje še dolgo časa ne bi bilo na spregled, potem zagotovo ne bi verjel, tako pa imam neko upanje, da se bo vendarle zgodilo kaj novega - lepega za slovensko klubsko košarko. Ne bi se rad nenehno ponavljal, vendar se bodo morali dolgovi poravnati, da bo klub lahko normalno in evropsko deloval.