Rajmond Debevec: Poslovil bi se s kolajno, a ne tokrat

Ob vaši tretji olimpijski kolajni so mnogi dejali ali zapisali, da ste kot vino. Z leti postajate boljši. Bi se strinjali? No, za vino to vselej ne drži, za nas tudi ne. Vesel pa sem, da se je reklo v mojem londonskem primeru potrdilo. Presrečen sem ob takšnem razpletu.

Ste ljubitelj žlahtne kapljice in zaradi tega še toliko bolj razumete sporočilo te krilatice? Če je kapljica res dobra, z velikim veseljem popijem tudi kozarec vina.

A po tokratnem uspehu verjetno še ne. Za vas olimpijske igre še niso končane … Praznoval bom mirno in po pameti. V slovenskem pubu bom pozdravil svoje prijatelje. Vem pa, da me v ponedeljek čaka še ena tekma. Prepričani ste lahko o tem, da bom te igre pripeljal do konca stoodstotno profesionalno.

Že pred odhodom v London se v trojnem položaju niste videli med favoriti. Vztrajate pri svoji oceni? Da. Trojni položaj je med strelci poznan kot kraljevska disciplina, kar pomeni, da je zmagovalec kralj. Prav zato bi bil z velikim veseljem še naprej konkurenčen. A sem tudi realen. Rezultati dokazujejo, da ne spadam v sam vrh. Razlogov je več in niso skrivnost. Izpostavil pa bi starostno daljnovidnost. To je ena od težav, ki me oddaljujejo. Zanesljivo pa bom zaradi kolajne v ležečem položaju bolj sproščen. Verjamem, da tudi motiv ne bo vprašljiv. Morda bo sproščenost umirila puško v stoječem položaju, v katerem imam največ težav. Če bi mi šli na roko še vremenski pogoji, kar pomeni dobra svetloba in malo vetra, ob katerem bi unovčil svoje izkušnje, bi se morda lahko boril za vstop v finale. To je moj maksimalen domet.

Vrnimo se v ležeči položaj. Bi lahko rekli, da ste od začetka do konca nadzirali potek tekme in imeli popoln nadzor nad puško? Vedel sem, da je to moja priložnost. To se je tudi potrdilo. Priznati moram, da sem bil kljub dobrim rezultatom na treningih nervozen. A začetek je pokazal, da je bila priprava dobra. Izkazalo se je tudi, da je bila odločitev za zgodnji prihod v London prava. Na tem strelišču streljam že od 17. julija. Preizkusil sem vse možne razmere in bil zavoljo tega dobro pripravljen. To je bila dobra naložba. Tekmo sem vodil na visoki ravni. Bil sem motiviran in zbran. Vedel sem, da za kolajno ne bo potreben prav visok rezultat. Vsa ta vedenja so mi prinesla zbranost v zadnjih strelih. Nastop v finalu je zaradi zaprtega strelišča zahteval izpeljati deset tehnično popolnih strelov, kar mi je uspelo. Boljši finalni rezultat je imel le danes nepremagljivi Sergej Martinov.

So bili prsti v zadnjih strelih, ko je bilo dokončno jasno, kaj je v igri, zelo nemirni? Imel sem to srečo, da sem lahko spremljal dogajanje. Videl sem, kako blizu oziroma daleč so moji zasledovalci. Ko sem pred zadnjim strelom videl, da razlika znaša 1,7, sem vedel, da je tekma končana. No, izjema bi bil le razplet, kakršen se je v Pekingu premeril Ewansu, a še to v trojnem položaju, torej pri streljanju stoje. V ležečem položaju se takšne prednosti ne da zapraviti.

Vas družba na stopničkah, predvsem na drugi, preseneča? Martinov je bil absolutni favorit. Verjamem, da je bil živčen, a je vendarle dokazal kakovost in premoč. Gre za tekmovalca, ki je že vrsto let najboljši. To je danes potrdil tudi s svetovnim rekordom. Lahko sem mu le čestital. Drugo mesto Lionela Coxa pa je veliko presenečenje. Ne le zame, temveč tudi zanj.

Za omenjenega Belgijca je znano, da je amaterski strelec. S tem je nedvomno dokazal, da je do kolajne možno tudi po poti, ki ni povsem profesionalna … Strinjam se z Martinovom, ki pravi, da je za streljanje v ležečem položaju treba trenirati bistveno manj kot za preostale kategorije. On strelja le z malokalibrsko puško v tem položaju. Jaz se denimo preizkušam tudi v trojnem položaju, z zračno puško in s puško velikega kalibra. Za takšno udejstvovanje pa je treba trenirati krepko več. S popoldanskim oziroma polovičnim delom bi le težko ohranjal stik z vrhom. Sam sem profesionalec. Zaposlen sem v športni enoti Slovenske vojske, kjer je moja naloga trdo treniranje za civilna in vojaška tekmovanja.

''Vidimo se v Londonu,'' ste dejali pred štirimi leti v Pekingu. Ko vam omenimo Rio 2016, ste malce bolj zadržani. Tudi po osvojeni kolajni? Da. Tekma mi je prinesla kolajno, ne pa olimpijske kvalifikacije za Rio. Vem, da si bom moral svoje mesto zagotoviti skozi kvalifikacije.

Za konec še beseda ali dve o Iztoku Čopu, ki je zdaj tudi uradno s kolajno sklenil kariero? Ko sem slišal za kolajno slovenskega dvojnega dvojca, v katerem veslata Iztok Čop in Luka Špik, sem bil evforičen. Lepšega zaključka kariere si športnik ne more predstavljati. Jaz bom tekmoval še naprej, zato bom moral za tako lep zaključek počakati do kakšnih prihodnjih iger. Priznam, tudi sam bi se poslovil na takšen način, a tokrat še ne.