Prehiter izpad ali realen domet ACH Volleyja?

Pred sezono so v taboru ACH Volleyja naglas govorili o vsaj ponovitvi lanskih uspehov, ki so bili v sezoni 2009/2010 res fenomenalni in težko ponovljivi. Nastopiti na zaključnem turnirju četverice ni domet vsakega in vsako leto, saj je to res svojevrsten podvig.

Za ta uspeh ne potrebuješ le kakovostnega in borbenega moštva, pač pa tudi nekoliko sreče. Tudi velikani, ki so že osvajali ligo prvakov, znajo izpasti že po skupinskem delu – ta podvig je letos uspel, roko na srce, v izredno težki skupini, ob nemškemu Friedrichshafenu. V skupini D je zasedel tretje mesto za poljskem Belchatowim in gostiteljem letošnjega zaključnega turnirja Trentinom. Postavitev cilja, da se ekipa uvrsti na zaključni turnir, je bila zelo drzna poteza vodstva, a razumevajoča glede na lanske uspehe. Mogoče so verjeli tudi, da jim bo CEV dodelila organizacijo final four …

Odličen začetek, sledil padec v januarsko depresijo

Če na začetku sezone še nismo mogli vleči vzporednic med sedanjim in preteklim kadrom ACH Volleyja, lahko nekaj več le teh potegnemo po prvem delu sezone. V Interligi slovenski prvaki prepričljivo vodijo in so že uvrščeni na zaključni turnir, ubranili so tudi naslov pokalnega prvaka. Druga zgodba je liga prvakov.

ACH Volley je suvereno odprl skupinski del lige prvakov, kjer so imeli mnogo močnejše nasprotnike kot v Interligi, a še vedno niso imeli najtežje skupine - obubožani grški Olympiacos, črnogorsko Budvo in na začetku še dokaj neuigrani poljski Jastrzebski. V prvih štirih krogih so zabeležili štiri zmage, prvi dve suvereno, v gosteh pri Jastrzebskem in doma z Budvo, potem sta prišli dve nenavadni tekmi in "mučenje" z grškimi prvaki Olympiacosom, ki so jih tudi z nekaj sreče dobili Blejci. Obakrat je bilo 3:2. Ko smo že vsi mislili, da bo ACH Volley prvič v štirih letih, od kar nastopajo v ligi prvakov, zasedel prvo mesto v skupini, sta po novem letu prišla dva nepričakovana poraza. Kapetan Andrej Flajs in soigralci bi lahko prvo mesto potrdili že v Budvi, a neprepoznavna in nezainteresirana igra je privedla do prvega poraza sezone. Za nameček jih je v zadnjem krogu skupinskega dela v domači trdnjavi v Stožicah poteptala še sedmo uvrščena ekipa poljske ''pluslige'' Jastrzebski Wegiel.

Poraza nista bila usodna in Blejci so se zanesljivo uvrstili naprej kot drugouvrščeno moštvo, a bolj kot to so bodle v oči njihove predstave na teh tekmah. Glavno orožje letošnjega ACH-ja je vsekakor kolektiv, ki pa je proti Jastrzebskemu in Budvi deloval povsem razglašeno. Samo spraševali smo se lahko, kaj se bo zgodilo, ko bo nasproti Blejcem stal kakšen ruski ali italijanski velikan. In res, usoda se je poigrala s slovenskimi prvaki, saj so jim kroglice skot nasprotnika v osmini finala namenile vodilno ekipo ruskega prvenstva Zenit iz Kazana. Izid je na dlani: Zenit je brez podcenjevanja in taktiziranja dvakrat s 3:0 odpravil blejske odbojkarje, ki so se za letošnjo sezono poslovili od Evrope. Pričakovano? Da.

Slabi in nepremišljeni nakupi?

Pred sezono so v blejskem taboru zatrjevali, da so z okrepitvami izjemno zadovoljni in da imajo mnogo večjo ''širino'' kot prejšnjo sezono. Slednje res mogoče drži, a kakovost je nekaj povsem drugega. Da ne bo nesporazuma, kakovost je, saj gre za izjemne igralce, a vprašanje, če za sam vrh Evrope, na kar so upali vodilni pri Bledu. Prišleki - razen srbskega blokerja Milana Rašića - so vsi bolj ali manj asistenti. Nizozemec Kay van Dijk, ki je v ACH prišel kot velika okrepitev in je v Belgiji že dokazal, da gre za odličnega odbojkarja, v ligi prvakov razen nekaj poizkusih stratega Igorja Kolakovića za ''višanje'' bloka in na povratni tekmi proti Zenitu, sploh ni bilo. Prav tako ni veliko priložnosti dobil nesporni talent sprejemalec Uroš Kovačević, ki pa je s 17 leti še nekoliko premlad za tako visoko raven. Potem je tukaj, bojda eden najbolj plačanih igralcev pri ACH-ju, organizator igre Vlado Petković, ki roko na srce ni adekvatna menjava za prvega podajalca Dejana Vinčića. Tukaj je še kanadski bloker Adam Šimac, ki ga razen v Interligi Kolaković ni poslal na igrišče. Težko je govoriti o širini, če se tekme lige prvakov igrajo s šestimi igralci. Zagotovo je strokovno vodstvo pred sezono dobro premislilo o sestavi ekipe in najbolje ve, kdo je česa sposoben in kdo ne. Za spoznanja je čas sedaj. Po elitnem tekmovanju … Za pluse in minuse … ter pogled v prihodnost ...

Ko te nasprotne ekipe ''preberejo''

Pred sezono je na blejsko klop sedel priznani črnogorski trener Igor Kolaković, ki je v igro ACH Volley prinesel nekaj novosti. Drugačen način igre, drugo miselnost in poudarek na kolektivu. Vse je bilo lepo do trenutka, dokler ACH nasprotne niso ekipe ''prebrale''. To ni bilo tako težko, saj igra letošnjega Bleda spominja na igro srbske reprezentance, kako tudi ne, saj je Črnogorec Kolaković tudi trener Srbije, s katero je na zadnjem SP v Italiji zasedel bronasto odličje.

Več kot polovico podanih žog gre na korektorja Alena Šketa, ena četrtina pa bodisi na kapetana Andreja Flajsa bodisi Vida Jakopina in kar ostane, dobita Kamnik in Rašić na sredini. Kolaković si kaj takega lahko privošči v srbski reprezentanci, kjer ima najboljšega podajalca na svetu Nikolo Grbića, sprejemalca Nikolo Kovačevića in na mestu korektorja ''vesoljca'' Ivana Miljkovića. Šket, vsaj za enkrat, še ni na njegovi rani. Če se igra preveč identično skozi celo sezono, je samo vprašanje časa, kdaj stopiš na ''mino''. Denimo zadnja tekma rednega dela proti Poljakom, kjer so bili Blejci povsem nadigrani in s porazom izgubili prvo mesto v skupini in kot se je na koncu izkazalo na žrebu, dobili premočnega nasprotnika. Dejan Vinčić je izjemen organizator, ki zna razigrati ekipo, in njegovo znanje presega še kaj več kot podaja na korektorja in ''maksa'' na sprejemalca. Kje so uigrane akcije, kot smo jih videvali v preteklih sezonah pri Glennu Hoagu? Bled ne napada več z druge linije, od koder je še minulo sezono bombardiral Andrej Flajs, pri katerem se vidi, da je padel v formi. Pri glavnem strategu Igorju Kolakoviću res pogrešamo tisto raznovrstnost in kakšno ''balkansko ukano''. Zdi se, da ACH Volley ne zna več odigrati akcije ''rus'' (križanje blokerja in sprejemalca) in napadati z druge linije. Namesto treh napadov je z le nekaj variacijami in domiselnostjo podajalca v momentu pet ali več in posledično večja verjetnost za zmedo v nasprotnega bloka.

Kaj manjka ACH-ju? Bombarder(ji) na servisu in kakovosten sprejemalec

Po izpadu iz lige prvakov lahko mirne vesti rečemo, da Bledu manjka dober začetni udarec, s katerim je mnogo lažje igrati v Evropi, sploh moštvu, v katerem ni velezvezdnikov. Minulo sezono so imeli v svojih vrstah Estonca Oliverja Venna, Alena Pajenka tudi Gato, še prej Gasparinija, Pleška in še koga, ki so znali ''poservirati'' nasprotnike, to je znal tudi zdajšnji kapetan Andrej Flajs, letos pa mu ta odbojkarski element ne steče. Razen Alena Šketa se zdi, da vsi tako rekoč servirajo ''zicerje'' za nasprotne sprejemalce, ki pošiljajo žoge svojemu organizatorju igre na trepalnice. Na tak način se ne da enakovredno upirati najboljšim moštvom v Evropi.

Če se vrnemo nazaj, k lani še članu ACH Volleyja, mlademu Pajenku - zdaj že pojem odbojke, saj fant iz dneva v dan napreduje v Italiji - ni znal samo servirati, pač pa je v tandemu z Matevžem Kamnikom predstavljal v pretekli sezoni pravi ''zid'' za nasprotna moštva in na napadu ni bilo veliko žog, ki jih nista realizirala. Ne moremo reči, da Rašić ni kakovosten igralec, a Pajenk je bil vsaj za razred boljši. Največja pomanjkljivost letošnjega ACH Volleyja, ki se je v blejskem taboru zavedajo, je primanjkljaj sprejemalcev. Flajs, Jakopin in rosno mladi Kovačević so premalo za resno ogrozitev samega vrha. Vrhunsko moštvo pri odbojki potrebuje tudi štiri blokerje, a Mateja Vidiča in Adema Šimaca sploh ni videti na parketu in zdi se, da je nanju Kolaković kar nekoliko pozabil. Rakava rana letošnjega ACH Volleyja, ko jim nasprotni stoji boljše moštvo, izredno slab sprejem. Ta problem pa potegne za sabo tudi težje delo za organizatorja igre in seveda za napadalce.

Cilj ponovitve lanskega uspeha po porazu proti Zenitu torej ni uspel. Vendar tako spremenjenemu in pomlajenemu moštvu ACH Volleyju je treba dati čas in nad njim ne obupati. Vprašanje pa je, če bo vodstvu Bleda uspelo zadržati vse igralce. To bi si vsi želeli, a zato je bolj malo verjetnosti. Šušlja se, da se bosta dva mlada slovenska upa po sezoni odpravila v Italijo. V tem trenutku je za igralce v dresu slovenskih državnih prvakov najpomembnejše, da se sedaj čim bolj odpočijejo, pozabijo na izpad iz elitne lige prvakov in se kar se da osredotočijo in poizkušajo motivirati za Interligo in domače prvenstvo.