Nejc Pečnik: Najprej lovorika, nato tujina

Pogled na lestvico je ponudil prizor, ki je osrečil srca privržencev celjskega prvoligaškega kluba. Moštvo MIK CM Celje se je na krilih dragocene zmage v Ajdovščini znašlo na vrhu, junak tekme pa je še enkrat več postal 21-letni Nejc Pečnik. Najboljši strelec Celjanov v tej sezoni se je še tretji krog zapored vpisal med strelce, za nameček pa je k atraktivnem zadetku z velike razdalje dodal še nesebično podajo za prvenec Blaža Puca. Zadosten razlog, da je bil ''oklican'' za najboljšega igralca kroga.

Celje je po dolgem času dočakalo trenutek, ko mu prav vsi prvoligaški tekmeci gledajo v hrbet. To so res posebni občutki, ki pa nas ne smejo preslepiti. Predstavljajo sicer lepo spodbudo za naprej, kaj več pa ne. Zavedati se moramo, da bo prvenstvo še dolgo.

S petimi zadetki, pri katerih niste skoparili z navdušujočimi potezami, ste najboljši klubski strelec. Začeli ste z dvema na dveh uvodnih tekmah, nato pet krogov mirovali, zdaj pa ponovno dosegli tri zapored ... Vesel sem vsakega zadetka. Res je, da je vmes sledil strelski post, a sem bil tudi takrat, ko se mi je ''zaprlo'' pri zaključku, zadovoljen s svojimi igrami. Zdaj spet dosegam zadetke. Upam, da bom nadaljeval v tem slogu, hkrati pa bi želel, da bi se mi ''odprlo'' tudi pri enostavnih zadetkih, ko samo ''potisneš'' žogo v mrežo. Najbolj važno je seveda, da zmagujemo in nabiramo točke.

Zelo odmevna je bila nedeljska zmaga v Mariboru, po kateri je tabor ''vijolic'' le stežka pogoltnil grenak poraz. Tekme z Mariborom veljajo za spektakel. To je derbi, ki odloča o tem, kdo je ''kralj'' na Štajerskem. V zadnjih letih smo uspešnejši. Vzdušje je bilo kot vedno fenomenalno. Če bi bilo tako na vsaki tekmi, bi bila naša liga še bolj zanimiva. Žal mi je le, da ni bilo zraven naših navijačev. Dogodke na tribunah sem doživel malce drugače od Mariborčanov. Viole so namreč prve prišle do celjskih navijačev, vrgle na njih baklo, naši pa so se žal odzvali s tem, da so začeli metati stole in tako že po petih minutah zapustili štadion. Škoda za omenjeni pripetljaj. Naslednji dan so nam na regeneracijskem treningu pripravili dobrodošlico in razvili transparent, na katerem je pisalo ''Hvala za najslajšo zmago''. Navijali so 20 minut, tako da je bilo na treningu pravo navijaško vzdušje.

Tudi v Ajdovščini niste skoparili z atraktivnim zadetkom, izkazali pa ste se tudi z nesebično podajo v položaju, ko bi se marsikdo izmed napadalcev odločil za neposredni strel proti vratom. Določenemu krogu poznavalcev pomeni podaja včasih več kot gol. Vse se je lepo izteklo, preigral sem gostujočega branilca in nato dobro podal Blažu, ki mu ni bilo težko zatresti mreže.

Čemu pripisujete tako očiten kakovosten preskok v igri Celjanov? Nenazadnje vas je že dobršen del minule sezone vodil sedanji trener Pavel Pinni ... Primanjkovalo nam je sreče in pravega karakterja, saj smo bili na mnogih tekmah boljši tekmec, a tega nismo znali izkoristiti. Onemogočala nas je tudi slabša pripravljenost iz prejšnjega dela sezone. Nobeden od nas ni mogel prispevati tistega, kar zna. Kar se tiče mene, sem bil v minuli sezoni pri trenerju na stranskem tiru. Pobiral sem le ''drobtinice'' in v spomladanskem delu odigral le 400 minut. Vsekakor premalo, da bi se dokazal. Zato sem toliko bolj zadovoljen, da je trener sčasoma spremenil mnenje o meni. Ponudil mi je večjo minutažo, vse skupaj pa se je ''prelomilo'' na prijateljski tekmi s Crveno zvezdo. Med pripravami na sezono še nisem imel zagotovljenega mesta med prvih enajst, ko pa sem proti Beograjčanom vstopil v igro v drugem polčasu, sem najprej podal Rusiču za zadetek, nato pa še zatresel mrežo za končnih 2:2. Postal sem član začetne enajsterice, moje igre pa so se le še stopnjevale.

Katerega igralca ste izrinili iz začetne postave? Takrat sta igrala skupaj v napadu Dejan Rusič in Darijo Biščan. Slednji se je moral nato usesti na klop, a ni bilo med nama nobene zamere, temveč le pozitivna konkurenca. Ko je Dejan odšel, sva z Darijom postala soigralca v napadu.

Še nedavno ste veljali za tip zveznega igralca, zdaj pa vzbujate pozornost v napadu. Sem dokaj univerzalen igralec. Potrebujem le nekaj treningov, da lahko zaigram na določenem igralnem mestu. Dobro sem se znašel v napadu. Dokler bom zadeval, bom upravičeval svojo vlogo. Še vedno sicer mislim, da mi najbolje ustreza mesto osrednjega zveznega igralca izza dveh ''špic''. Zdaj, ko igram v konici napada, ohranjam tudi del teh nalog, saj prihajam dostikrat nazaj po žogo, tako da sta si igralni mesti kar podobni.

Ko je bil trener Celja še Marko Pocrnjič, ste zaigrali tudi na mestu zadnjega veznega igralca. Takrat sva stala bolj zadaj s Simonom Sešlarjem. Ni bilo slabo, saj smo osvojili pokal, kar še do danes velja za moj največji uspeh.

Kakšni so dometi Celja v sezoni, v kateri ste po desetih krogih na čelu prvoligaške lestvice? Osnovni cilj klubske uprave, ki je bil izpostavljen pred začetkom sezone, je bilo evropsko tekmovanje. Skratka uvrstitev med prve tri ali pa osvojitev pokala Hervis. Upam, da cilji vmes niso kaj narasli, čeprav si želi biti vsak nogometaš prvi v svoji ligi. Dobro smo se ujeli, dobro stojimo na igrišču, smo dobra ''klapa'', tako da sem optimist. Morebiti bi bili lahko tudi državni prvaki.

V slovenski rokometni prestolnici je čutiti vedno večji obisk tudi na nogometnih tekmah. Se torej vendarle premika nekaj na bolje? Naši navijači Celjski grofi so dobro organizirani. Vedno več jih je, tako kot tudi ostalega občinstva. Je pa res, da je publika v Celju zelo zahtevna. Če ni dobrih rezultatov, te zna kaj hitro ''potolčti''. Ob tej priložnosti bi pozval glavno tribuno, da nam v trenutkih, ko nam ne gre najbolje, pomaga s spodbudo, saj bomo tako veliko lažje dvignili ritem igre.

Kaj pravi na vse skupaj vaš starejši brat Andrej, sicer član Maribora? Ko igrava drug proti drugemu, sva zagreta tekmeca, v krogu družine pa še kako vesela uspehov drug drugega. Verjamem v njega, saj je dober igralec. Tudi njemu se bo odprlo. Že od nekdaj sva zelo tekmovalna, prav v vseh igrah, kar je velik plus za najini karieri, saj imava že od majhnega v sebi tekmovalno miselnost. Lani je padla tudi denarna stava, ki pa sem jo žal izgubil. Rekel sem, da se bomo uvrstili med najboljših pet ...

Za kateri klub pa stiskata pesti starša? Težko rečem. Ko se je Andrej iz tujine vrnil v Maribor, sam pa sem že igral v Celju, so bili kar malce pristranski. Zdaj jima je nekako najtežje, ko igrava medsebojno, drugače pa stiskata pesti tako za Maribor kot Celje.

Ste začeli trenirati nogomet zaradi Andreja? Lahko bi se tako reklo, saj je začel s treningi malce prej. Navsezadnje je le starejši pet let. Takratni vodja centra v Dravogradu je bil Marijan Pušnik, trener pa je bil tudi moj oče, tako da je bilo vse skupaj nekako samoumevno. Andrej je veljal za velikega talenta, sam pa niti ne za kakšnega izrazitega. Nikoli niso govorili, da bo še kaj ''ratalo'' iz mene. Šele pri mladih dečkih sem začel kazati talent.

Vaš brat se je pred leti že preizkusil na Češkem, vaš nekdanji soigralec v konici napada Dejan Rusič pa je pred kratkim odšel v Romunijo. Tudi vas mika igranje v tujini? Res je, da si vsak nogometaš iz Slovenije želi v tujino, saj si pri nas ne moreš zagotoviti zaslužka za celo življenje. Če bi pozimi res prišla dobra ponudba kakšnega kluba iz petih najboljših lig v Evropi, bi imel resne pomisleke, pri klubih z vzhoda pa bi moral biti v ospredju res velik denarni vložek. Šele takrat bi o zadevi premislil, drugače pa bi raje ostal v Celju in poizkušal osvojiti državno prvenstvo. Lani sem tako dobil ponudbe od Sparte iz Prage in še nekaj bolgarskih klubov, a je klub zahteval previsoko odškodnino, tako da nisem odšel nikamor. Še sreča, saj bi prav rad ostal v Celju do konca sezone, se dokončno prilagodil in osvojil kakšno lovoriko. Najprej lovorika, nato tujina. Pogodbo imam podpisano do 31.decembra 2008, tako da se mi nikamor ne mudi.

V dresu mlade reprezentance ste si priigrali mesto v začetni postavi, hkrati pa počasi trkate na vrata članske, saj je vaše igre pohvalil tudi selektor Matjaž Kek.Kar se tiče mlade reprezentance, imamo zelo dobro ekipo in tudi ne prezahtevno kvalifikacijsko skupino, pa nočem zveneti podcenjevalno. So večinoma skandinavske ekipe in Škotska. Če bi ostali v isti in nespremenjeni zasedbi, bi se lahko uvrstili na evropsko prvenstvo, kar še ni uspelo nobeni mladi slovenski zasedbi. To bi bil lep rezultat. Za pohvale selektorja Keka pa moram povedati, da si to štejem v veliko čast. To je velik plus, tudi ogledniki in menedžerji te gledajo pod dodatno lupo.

Se ne bojite, da bi ob nastopu za člansko izbrano vrsto ''pregoreli'' in da je za vse skupaj še malce prezgodaj? Zelo se cenim. Sem dovolj samozavesten. Če bi me selektor Kek vpoklical za naslednji zbor, bi bil popolnoma pripravljen. Imam dosti izkušenj iz slovenskega prvenstva, tako da se ne bi bal nikogar.

Ko smo že pri PrviLigi Telekom Slovenije ... Kdo ima po vašem mnenju največ možnosti za osvojitev naslova? Letos je zelo izenačeno prvenstvo, tako da je velik in širok izbor. Med najresnejšimi kandidati za prvo mesto so Domžale, HiT Gorica, Primorje ... Tudi Maribor, ki je ne glede na vse vedno neugoden. Vseeno mislim, da bo glavni boj potekal med nami in Domžalami.

Kaj pa Koper, ki vam je v zadnjih letih prizadejal kar nekaj razočaranj v pokalnem tekmovanju? Res je, na Koper sem pozabil. In to popolnoma neupravičeno. Ima izjemno ekipo in dolgi igralski kader. Kdorkoli igra pri njih, je neugoden. Ne vem, od kod so pobrali toliko dobrih mladih igralcev, ki tvorijo zavidljivo dobro ekipo. Tudi Koper je zelo nevaren.

V soboto boste branili prvo mesto na lestvici pred domačim občinstvom proti Interblocku. Ne glede na vse rezultate imajo Ljubljančani spoštovanja vredno ekipo z dobrimi posamezniki. Na srečo ne bosta igrala Rakovič in Jolić, a so tu še številni drugi, tako da bomo morali biti zelo ''kompaktni''. Izkazali jim bomo mero spoštovanja, a se ve, kdo igra v soboto doma. Poizkušali bomo vsiliti naš koncept igre in zmagati.

Mrežo Interblocka ste v tej sezoni že zatresli s pravim ''evrogolom'' v Ljubljani. Takrat smo nesrečno izgubili dve točki. Prešli smo v vodstvo, nato pa prejeli gol, ki ga po mojem mnenju sploh ni bilo. Imeli smo še nekaj zrelih priložnosti in osvojili le točko. V Ljubljani navsezadnje niti ni tako slabo ostati neporažen ...