Petek, 4. 10. 2024, 4.00
4 dni, 12 ur
Na današnji dan (4. oktober) ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
1
...
... leta 2022 je takrat natanko mesec pred začetkom sezone slovenski smučarski skakalec Cene Prevc presenetil z novico, da je njegove kariere konec. Misli je usmeril v študij.
... leta 2020 je slovenski as Primož Roglič (Jumbo Visma) po 257 kilometrih belgijske klasike Liege–Bastogne–Liege na ciljni črti za nekaj centimetrov ugnal svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa (Deceuninck-QuickStep)! Francoz je že dvignil roke v znak zmagoslavja, ko je mimo pridrvel Zasavec in mu vzel zmago. Roglič je postal prvi Slovenec z zmago na enem od petih kolesarskih spomenikov
🔻
— Liège-Bastogne-Liège (@LiegeBastogneL) October 4, 2020
Revivez le dernier kilomètre et la victoire de 🇸🇮 @rogla 🏆 sur la ligne juste devant 🌈 @alafpolak1 🇫🇷 !
Relive the last km and the victory of 🇸🇮 @rogla 🏆 on the line just in front of 🌈 @alafpolak1 🇫🇷 !#LBL pic.twitter.com/NeGQ3byLWF
Kar trije Slovenci so dirko končali med najboljšo peterico, Tadej Pogačar (UAE Emirates) je v cilj prikolesaril kot četrti, Matej Mohorič (Bahrain-McLaren) pa peti. Alaphilippe pa je bil po dirki kaznovan, komisarji so ga degradirali na peto mesto, kar je pomenilo, da je Pogačar napredoval na stopničke. Drugo mesto je zasedel Švicar Marcel Hirschi (SunWeb).
... leta 2012 je slovo od formule 1 še drugič napovedal velikan tega športa Michael Schumacher.
Nemški dirkač je v svoji bogati 21-letni karieri postavil nemalo mejnikov. Leta 1994 je postal prvi Nemec z naslovom prvaka v formuli 1. Uspeh je, prav tako še z Benettonom, ponovil že leto pozneje.
Njegova najboljša leta so prišla na začetku tega tisočletja. Po več kot dveh desetletjih čakanja je Ferrariju leta 2000 prinesel naslov prvaka in nato še štiri leta zapored postal najboljši dirkač formule 1, skupno ima tako sedem naslovov. V njegovi statistiki je zapisanih 308 dirk, 155 uvrstitev na zmagovalni oder in 91 zmag.
Schumacher je slovo od dirkališč napovedal že leta 2006, a se nato leta 2010 vrnil z Mercedesom, s katerim ni več dosegal vidnejših rezultatov. 4. oktobra 2012 je napovedal dokončno slovo od formule 1, v kateri je od vrnitve na steze le še enkrat stal na zmagovalnem odru. "Nimam več energije in motivacije. Če v nekaj nisem stoodstotno prepričan, potem tega ne bom delal," je povedal ob napovedi dokončnega slovesa. Od tekmovanja se je poslovil po sezoni 2012.
... leta 2019 je po težki bolezni je v 32. letu umrla najboljša slovenska umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič.
Nekdanja evropska prvakinja in svetovna podprvakinja ter prejemnica Bloudkove plakete za izjemne dosežke je za rakom na dojki prvič zbolela pri 25 letih, bolezen pa se je kasneje vrnila v agresivnejši obliki.
Od kotalkarske kariere se je poslovila pred štirimi leti na dogodku v Renčah, ki se ga je udeležilo več slavnih kotalkarjev, med gosti pa je bil tudi predsednik države Borut Pahor.
Lucija Mlinarič, ki je bila članica Kotalkarskega kluba Renče, je v svoji uspešni športni karieri osvojila 27 kolajn na velikih tekmovanjih.
Zgodilo se je še:
Leta 1945 je bil ustanovljen srbski nogometni klub Partizan, ki se lahko pohvali s 26 naslovi državnega prvaka.
Leta 1991 je v ligi NHL debitiral kalifornijski klub San Jose Sharks. Morski psi so v Kanadi palice prekrižali z Vancouver Canucks in izgubili s 3:4.
Leta 1996 je pri 83. letih umrl legendarni italijanski nogometaš Silvio Piola, ki je v svoji klubski karieri v prvi nogometni ligi odigral 537 tekem, kar ga na večni lestvici uvršča na deveto mesto vseh časov. V Serie A je dosegel rekordnih 274 zadetkov. Še najbližje temu dosežku je pred nekaj dnevi prišel Francesco Totti (250). V reprezentančnem dresu je Piola odigral 34 tekem in v njih zabil 30 golov, od tega dva tudi v finalnem dvoboju na svetovnem prvenstvu 1938, ki ga je Italija proti Madžarski dobila s 4:2.
Leta 1999 se je ob vrnitvi s prvenstvene nogometne tekme med grškima kluboma Panathinaikos in PAOK (rezultat je bil 1:1) v Atenah avtobus, poln navijačev gostujočega moštva PAOK zaletel v kamion. V hudi nesreči je umrlo šest navijačev.
Leta 2007 je nekdanji slovenski nogometaš Milenko Ačimovič na tekmi prvega kroga pokala UEFA med Valerengo in dunajsko Austrio, ki se je v Oslu končala z remijem z 2:2, dosegel zadetek. Ačimovič je postavil končni izid tekme, med strelce se je vpisal v sodnikovem podaljšku.
Leta 2009 je slovenski balinar Aleš Borčnik na prvenstvu v francoskem Maconu osvojil naslov svetovnega prvaka v hitrostnem zbijanju.
Leta 2009 sta balinarja Dejan Tonejc in Davor Janžič na svetovnem prvenstvu v Maconu osvojila naslov prvakov med dvojicami.
Leta 2020 je slovenski motokrosist Tim Gajser zmagal na dirki svetovnega prvenstva v italijanski Mantovi v razredu MXGP. Gajser je prvo vožnjo dobil, v drugi pa je bil drugi, kar je bilo dovolj za njegovo prvo zmago v SP v tisti sezoni.
Leta 2022 je slovenski kolesarski as Tadej Pogačar (UAE Emirates) osvojil dirko Tre Valli Varesine, kar je bila že njegova 15. zmaga v tisti sezoni. O zmagovalcu je odločal ciljni sprint, Pogačar je bil na koncu tisti, ki je imel v zaključku največ moči in ciljno črto prečkal malenkost pred Higuito in Valverdejem.
Leta 2023 se je Simone Biles v Antwerpnu z zmago Američank, ki so na svetovnih prvenstvih še sedmič zaporedoma dobile ekipno tekmo, zapisala v zgodovino športne gimnastike. To je bila zanjo že 20. zlata kolajna s SP, obenem pa je dosegla tudi rekord po številu kolajn na olimpijskih igrah in SP. S skupno 33 kolajnami je postala najboljša v zgodovini.
Rodili so se:
1940 nekdanji argentinski nogometaš Silvio Marzolini
1940 nekdanji kanadski hokejist Victor Hadfield
1955 nekdanji argentinski nogometaš Jorge Valdano
1956 nekdanji nizozemski nogometaš Hans van Breukelen
1963 nekdanji ameriški košarkar A. C. Green
1972 nekdanji ameriški košarkar Kurt Thomas
1975 slovenski jadralec Vasilij Žbogar
1975 nekdanji italijanski nogometaš Cristiano Lucarelli
1976 nekdanji italijanski nogometaš, danes trener Mauro Camoranesi
1980 nekdanji češki nogometaš Tomáš Rosický
1980 ameriški košarkar James Jones
1980 ameriška atletinja Me'Lisa Barber
1981 kanadski hokejist Justin Williams
1987 francoski boksar Arsen Goulamirian
1988 ameriški košarkar Derrick Rose
1989 francoska alpska smučarka Tessa Worley
1989 nekdanja nemška alpska smučarka Viktoria Rebensburg
1993 slovenski teniški igralec Nik Razboršek
1997 hrvaški nogometaš Nikola Vlašić
2000 slovenska atletinja Eva Pepelnak
2000 slovenska reprezentantka v deskarskem krosu Eva Kralj
2004 slovenski nogometaš Rok Schaubach
1