Sobota, 28. 12. 2024, 4.00
5 ur, 50 minut
Na današnji dan (28. december) …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
… leta 1990 so bralci italijanskega časnika La Repubblica v anketi za najbolj osovraženo osebnost leta na apeninskem polotoku izbrali pokojnega argentinskega nogometnega zvezdnika Diega Armanda Maradono.
Temperamentni kapetan moštva Napoli se je Italijanom takrat zameril bolj kot ameriški predsednik George Bush, iraški samodržec Sadam Husein in ameriška pop pevka italijanskih korenin Madonna, ki je za ogorčenje poskrbela z izzivalnimi erotičnimi nastopi na koncertih.
Omenjeni so tistega leta po mnenju bralcev La Repubblice predstavljali najslabše vzornike italijanski mladini.
Zakaj ravno Maradona?
In s čim je Maradona tako razburil Italijane? Želel jih je spreti med seboj. Tistega leta je Italija gostila svetovno nogometno prvenstvo in v polfinalu sta se 3. julija v Neaplju pomerili reprezentanci gostiteljice Italije in Argentine, kateri je na igrišču poveljeval prav Maradona.
Muhasti argentinski zvezdnik je v dnevih pred velikim spopadom dvignil temperaturo med navijači, ko je Neapeljčane pozval, naj na tekmi navijajo za Argentino. Kot legenda Napolija, ki ga je v sezonah 1986/87 in 1989/90 popeljal do dveh naslovov italijanskega prvaka, je poskušal izkoristiti svoj vpliv.
"Ni mi všeč, da se od Neapeljčanov zahteva, naj bodo lojalni Italijani. Neapelj je marginaliziran, odrinjen od preostanka države in tarča nepoštene diskriminacije," je zgodovinsko napet odnos Italije z Neapljem osvetlil Maradona in nagovoril Neapeljčane: "364 dni na leto ste Neapeljčani, za en dan pa od vas zahtevajo, da ste Italijani. Jaz sem Neapeljčan 365 dni v letu."
Provokacija je legendarnemu nogometašu delno uspela, na štadionu so mu glasno zaploskali, med igranjem argentinske himne prvič na turnirju ni bilo žvižganja, na transparentih pa svojemu ljubljencu sporočili: "Diego, ti si v naših srcih, Italija pa v naših pesmih." "Maradona, Neapelj te ljubi, a Italija je naša domovina."
Maradona je takrat zasenčil italijanske reprezentante, ki so si kruh služili v Napoliju, Fernanda De Napolia, Cira Ferraro in Andreo Carnevaleja, Argentina pa se je po streljanju enajstmetrovk prebila v finale, v katerem je izgubila proti Nemčiji.
Maradona je v Neaplju obdržal status božanstva, preostanek Italije pa ga je zaradi provokacije močno zasovražil. Bolj kot Busha, Huseina in Madonno.
Legendarni argentinski nogometaš je umrl 25. novembra 2020.
Zgodilo se je še:
Leta 1961 se je rodil odličen slovenski plavalec Borut Petrič. Največji uspeh je doživel na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1981, ko je postal prvak stare celine na 400 metrov prosto. V pokritem bazenu splitskega Poljuda je premagal velikega favorita, Rusa Vladimirja Saljnikova, svetovnega in olimpijskega prvaka.
Leta 1971 se je rodil najboljši italijanski smučarski skakalec vseh časov Roberto Cecon. Zmagal je na šestih tekmah svetovnega pokala, v skupnem seštevku sezone 1994/95 je zasedel drugo mesto, na svetovnih prvenstvih v poletih je bil dvakrat bronast (leta 1992 v Harrachovu in leta 1994 Planici). Športno pot je sklenil marca 2003 v Planici.
Leta 2006 je v 62. letu starosti umrl sloviti švedski hokejski strokovnjak Tommy Sandlin. "Profesor hokeja", kot so ga imenovali v njegovi domovini, je bil eden najbolj spoštovanih osebnosti švedskega hokeja in učitelj številnih najboljših igralcev. Pod njegovim vodstvom je švedska reprezentanca leta 1987 - po dolgih 25 letih - slavila na svetovnem prvenstvu, na zimskih olimpijskih igrah v ameriškem Lake Placidu leta 1980 in kanadskem Calgaryju leta 1988 pa je osvojila bronasti odličji.
Leta 2012 je alpska smučarka Tina Maze na veleslalomu na Semmeringu zasedla drugo mesto. Premagala jo je le Avstrijka Anna Fenninger,
Leta 2015 je Peter Prevc zmagal v kvalifikacijah pred prvo tekmo 64. novoletne turneje v smučarskih skokih v nemškem Oberstdorfu.
Leta 2016 je ukrajinski šahovski velemojster Vasilij Ivančuk je po treh dnevih in petnajstih krogih svetovnega prvenstva v šahu s pospešenim tempom v Dohi zbral 11 točk in osvojil naslov prvaka
Leta 2016 je Ana Ivanović, nekdanja prva igralka sveta, sporočila, da je končala svojo športno kariero. Največji dosežek je lepi srbski športnici uspel leta 2008, ko je osvojila svoj edini naslov, ki šteje za grand slam, zmagala je na OP Francije.
Leta 2017 so pri Mednarodni smučarski zvezi (Fis) Mariborčanom prižgali zeleno luč z selitev 54. Zlate lisice na Gorenjsko. To je bila sedma selitev tekmovanja v Kranjsko Goro po letih 1976, 1988, 1991, 2007, 2012 in 2014.
Leta 2021 je nekdanja smučarska tekačica Anamarija Lampič na sprinterski tekmi za svetovni pokal v smučarskem teku v švicarskem Lenzerheideju osvojila tretje mesto. Na prvi tekmi 16. novoletne turneje je na 1,5 km v prosti tehniki zmagala Američanka Jessie Diggins, Lampičeva je zaostala tri desetinke, druga je bila Norvežanka Mathildee Myrhvold (+0,13).
Leta 2022 je slovenska smučarska skakalka Nika Križnar na uvodni tekmi silvestrske turneje v Beljaku zasedla tretje mesto.
Leta 2023 sta slovenska reprezentanta Jakov Fak in Polona Klemenčič na prestižni biatlonski preizkušnji na nogometnem stadionu v Gelsenkirchnu zasedla tretje mesto. Zmagala sta Francoza Fabien Claude in Julia Simon, drugo mesto pa je pripadlo Norvežanoma Sturli Holmu Laegreidu in Ingrid Landmark Tandrevold.
Leta 2023 je ruski velemojster Vladimir Fedosejev, ki nastopa za slovensko reprezentanco, v uzbekistanskem mestu Samarkand postal svetovni podprvak v pospešenem šahu. Zbral je 9,5 točke od 13 možnih, kar je bilo le pol točke manj od svetovnega prvaka Magnusa Carlsena iz Norveške.
Rodili so se:
1929 pokojni kanadski hokejist Terry Sawchuk
1958 nekdanji angleški nogometaš Terry Butcher
1961 nekdanji slovenski plavalec Borut Petrič
1964 nekdanja slovenska alpska smučarka Nataša Blažič
1966 nekdanji slovenski alpski smučar Sandi Murovec
1971 nekdanji španski nogometaš Sergi Barjuán
1971 nekdanji italijanski smučarski skakalec Roberto Cecon
1972 nekdanji avstralski teniški igralec Patrick Rafter
1973 nekdanji nizozemski hitrostni drsalec Ids Postma
1974 nekdanji kanadski hokejist Rod Niedermayer
1979 nekdanji ameriški teniški igralec James Blake
1979 pokojni slovenski nogometaš Luka Banić
1980 nekdanji slovenski nogometaš Boštjan Colja
1987 nekdanji slovenski nogometaš Gorazd Zajc
1988 britanski voznik relija Elfyn Evans
1994 angleški plavalec Adam Peaty
1994 švedska smučarska tekačica Jonna Sundling
1995 urugvajski nogometaš Nahitan Nandez
1996 francoski nogometaš Tanguy Ndombele
2000 slovenski smučarski skakalec Lovro Vodušek
2001 slovenski igralec futsala Vanč Florjančič
2004 slovenski košarkar Matija Samar
