Nedelja,
22. 12. 2024,
4.00

Osveženo pred

16 ur, 58 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,28

Natisni članek

Natisni članek

tek na smučeh Petra Majdič alpsko smučanje zmaga Katja Koren Miklavec Katja Koren na današnji dan zimska rekreacija

Nedelja, 22. 12. 2024, 4.00

16 ur, 58 minut

Na današnji dan (22. december)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,28
Katja Koren | Foto Sportida

Foto: Sportida

Leta 1993 je za veliko presenečenje v Flachauu poskrbela nekdanja alpska smučarka Katja Koren. Medtem ko so na superveleslalomu vsi čakali na konec tekme in zmago Italijanke Bibiane Perez, je s številko 66 navijače zahodne sosede utišala komaj 18-letna Korenova.

Najstnica iz Maribora je senzacionalno ugnala vso konkurenco in slavila svojo prvo in zadnjo zmago v svetovnem pokalu. Korenova je Perezovo prehitela za osem stotink, na tretjem mestu je superveleslalomsko preizkušnjo končala nemška zvezdnica Katja Seizinger. Slovensko slavje je s petim mestom dopolnila Alenka Dovžan.

Smučarka iz Štajerske je s tem dva dneva po zmagi Jureta Koširja v slalomu dosegla prvo zmago v ženski konkurenci alpskega smučanja za samostojno Slovenijo. Drugi uspeh kariere je dosegla naslednje leto na olimpijskih igrah v Lillehammerju, kjer je z visoko štartno številko 33 osvojila bronasto olimpijsko kolajno v slalomu.


Leta 1979 se je rodila najboljša slovenska smučarska tekačica vseh časov Petra Majdič, ki je blestela predvsem na tekmah v klasični tehniki. Navduševala je v šprintih, v katerih je dosegla kar 20 od skupno 24 zmag v svetovnem pokalu. Kar 48-krat se je povzpela na zmagovalni oder.

Na svetovnih prvenstvih si je pritekla dve kolajni, leta 2007 je v Sapporu v klasičnem šprintu zasedla drugo mesto, štiri leta pozneje je bila v šprintu v prosti tehniki v Oslu bronasta. Bronastega leska je tudi njeno izjemno olimpijsko odličje iz Vancouvra leta 2010, ko je po hudem padcu na treningu zbrala dovolj moči in volje ter se kljub hudim bolečinam uvrstila med dobitnice kolajn.

Kar trikrat je zmagala v razvrstitvi svetovnega pokala v šprintu, v skupni razvrstitvi pa je bila najboljša druga (sezona 2008/09).

Zanimivo, Majdičeva rojstni dan praznuje skupaj s svojo drugo hčerko, ki jo je rodila prav na današnji dan leta 2016.


Zgodilo se je še ...

Leta 1974 je nekdanji hokejist Phil Esposito v dresu Bostona dosegel 500. zadetek v ligi NHL. To mu je uspelo kot šestemu hokejistu v zgodovini.

Leta 1985 so v finalu 74. Davisovega pokala slavili švedski teniški igralci. V Münchnu so s 3:2 premagali Nemce.

Leta 1990 je na prijateljski nogometni tekmi proti Romuniji na Reki (2:0) prvič za hrvaško reprezentanco nastopil Davor Šuker, ki je v 69 nastopih zabil še danes rekordnih 45 zadetkov za kockaste in bil leta 1998 na svetovnem prvenstvu v Franciji najboljši strelec turnirja. Na isti tekmi je v reprezentanci debitiral tudi Robert Jarni, ki je zbral 81 nastopov.

Leta 1990 je nekdanji kanadski hokejist Paul Coffey kot drugi branilec v zgodovini lige NHL dosegel tisoč točk. To mu je uspelo na rekordni 770. tekmi.

Leta 1996 je nekdanji angleški nogometni vratar Peter Shilton odigral že svojo 1000. ligaško tekmo, s katero se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisal kot prvi, ki je tolikokrat zaigral v eni od angleških lig. Na tekmi, ki jo je ob njegovem edinstvenem jubileju v živo prenašala britanska TV-mreža Sky Sports, je Shilton branil vrata londonskega četrtoligaškega kluba Leyton Orient in jih tudi ohranil nedotaknjena, saj je njegovo moštvo proti gostujočemu Brighton Hove Albionu zmagalo z 2:0. Svojo več kot 30 let trajajočo kariero je končal z rekordnimi 1.390 tekmami, vključno s 1.005 nastopi v klubih v višjih ligah. Shilton drži  rekord po številu reprezentančnih tekem, zaigral je na 125 tekmah. S 119 nastopi za izbrano vrsto mu sledi Wayne Rooney.

Leta 2002 je športnik Slovenije po izboru športnih novinarjev postal telovadec Aljaž Pegan, najboljša športnica pa atletinja Jolanda Čeplak. Naziv najbolje ekipe v kolektivnih športih je pripadel hokejski reprezentanci, ekipe v individualnih športih pa skakalcem Robertu Kranjcu, Primožu Peterki, Damjanu Frasu in Petru Žonti, ki so na OI v Salt Lake Cityju dosegli tretje mesto.

Leta 2004 je na veleslalomu v St. Moritzu do svoje druga zmage v karieri svetovnega pokala prišla Tina Maze. Črnjanka, ki je po prvi vožnji zasedala drugo mesto, je za 12 stotink premagala Švedinjo Anjo Paerson, tretjega mesta pa se je veselila Španka Maria Jose Rienda Conteras.

Leta 2005 sta bila smučarka Tina Maze (272 točk v glasovanju) med dekleti in telovadec Mitja Petkovšek (298) v moški konkurenci izbrana za najboljša športnika Slovenije v letu 2005. DŠNS je za najboljšo ekipo v kolektivnih igrah izbralo košarkarsko reprezentanco Slovenije (106), veslača Iztok Čop in Luka Špik sta drugič zapored dobila nagrado za najboljšo ekipo v individualnih športih (99), nagrado za fair play je prejel jadralec Gašper Vinčec (82), priznanje za posebne dosežke pa je kolesar Jure Robič.

Leta 2008 je sta slovenska športnika leta postala atlet Primož Kozmus (361 glasov) v moški konkurenci in plavalka Sara Isakovič (365) v ženski.  Za najboljšo ekipo so športni novinarji izbrali veslaški četverec brez krmarja, ki so ga sestavljali Rok Rozman, Tomaž Pirih, Rok Kolander in Miha Pirih (49 glasov).

Leta 2009 je Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) za športnika leta v Sloveniji izbralo atleta Primoža Kozmusa (369 točk) in smučarsko tekačico Petro Majdič (371), za ekipo leta pa nogometno reprezentanco Slovenije (99).

Leta 2010 sta bila za slovenska športnika leta izbrana svetovni prvak v boksu Dejan Zavec (218 glasov) in alpska smučarka Tina Maze (309), dvakrat srebrna na olimpijskih igrah v Vancouvru. Za ekipo leta je Društvo športnih novinarjev Slovenije še drugič zapored izbralo nogometno reprezentanco Slovenije (72).

Zavca je z zlatim redom za zasluge odlikoval še predsednik republike Danilo Türk, z redom za zasluge pa še alpinista Silva Kara in Franca Kneza.

Leta 2015 je enega najboljših avstrijskih smučarjev vseh časov Marcela Hirscherja na slalomu v Madonni di Campiglio skoraj zadel dron, ki je z neba padel na progo. Hirscher je takrat sicer zasedel drugo mesto, pomembneje pa je, da se je izognil tragediji.

Leta 2016 je slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar zmagal na tekmi svetovnega pokala v krosu v Innichenu. Mariborčan je v izločilnih vožnjah ostal nepremagan, v finalu pa je premagal Avstrijca Christopha Wahrstötterja, Francoza Arnauda Bovolentaja in Kanadčana Davida Duncana.

Leta 2018 je ameriška smučarka Mikaela Shiffrin zmagala na slalomu v Courchevelu. To je bila njena jubilejna 50. zmaga v svetovnem pokalu alpskih smučark ter 35. slalomska. Shiffrinova je izenačila rekord Avstrijke Marlies Raich (pred poroko Schild) po številu slalomskih zmag v svetovnem pokalu, postala pa je tudi najmlajša v zgodovini, ki je še pred svojim 24. rojstnim dnevom osvojila 50 zmag.

Leta 2019 je Žan Kranjec je na skrajšani progi Gran Risa v finalu pridobil štiri mesta ter se uvrstil na končno tretje mesto veleslaloma za svetovni pokal v Alti Badii. Zmagal je Norvežan Henrik Kristoffersen, za senzacijo dneva pa je z drugim mestom poskrbel Francoz Cyprien Sarrazin, ki je bil po prvi vožnji šele 22.

Leta 2019 je Peter Prevc z drugim mestom na tekmi v Engelbergu prišel do svojih prvih stopničk v sezoni svetovnega pokala smučarjev skakalcev. Zmagal je Japonec Rjoju Kobajaši.

Leta 2023 so nogometaši angleškega Manchester Cityja prvič postali klubski svetovni prvaki. V Savdski Arabiji so v finalu s 4:0 ugnali brazilski Fluminense.


Rodili so se …

1925 pokojni turški nogometaš Lefter Küçükandonyadis
1931
nekdanja nemška atletinja Gisela Birkemeyer
1953
nekdanji kanadski hokejist Ian Turnbull
1959
nekdanji nemški nogometaš Bernd Schuster
1963
nekdanji italijanski nogometaš, trener Giuseppe Bergomi
1967
nekdanji romunski nogometaš Dan Petrescu
1968
nekdanji mehiški nogometaš Luis Hernández
1969
nekdanja kanadska biatlonka Myriam Bédard
1972
nekdanji kanadski hokejist Kirk Maltby
1973
nekdanji slovenski košarkar Dagmar Dražovič
1975
nekdanji ruski nogometaš Dmitri Khokhlov
1978
nekdanji nigerijsko-poljski nogometaš Emmanuel Olisadebe
1979 nekdanja slovenska smučarska tekačica Petra Majdič
1980
slovenski košarkarski trener Gašper Potočnik
1981
nekdanji slovenski kajakaš na divjih vodah Andrej Nolimal
1983 
portugalski nogometaš Jose Fonte
1987 portugalski nogometaš Éder
1990 
slovenska igralka futsala Tanja Vrabel
1992 francoska plavalka Melanie Henique
1993 portugalski nogometaš Raphael Guerreiro
1994 slovenska alpska smučarka Klara Livk
1994 slovenski rokometaš Adam Bratković
1998 norveški teniški igralec Casper Ruud
1999 slovenska košarkarica Merisa Dautović
2001 slovenski gorski kolesar Žak Gomilšček

Preberite še:

Rok Petrović
Sportal Podkorenska zmaga pokojnega virtuoza med količki #ndd
Bojan Križaj
Sportal Sanjski dan za slovensko smučanje #ndd
Ilka Štuhec
Sportal Dan, ko je Ilka presegla Bojana Križaja #ndd
Srečko Katanec
Sportal Začetek pravljice o Srečku Katancu #ndd
Peter Mankoč
Sportal Začetek sijajne slovenske plavalne zgodbe #ndd