Miro Požun: Trepljali so me po ramenu

To je namreč njegov zadnji mesec na mestu prvega strokovnega moža članske izbrane vrste Slovenije. Rokomet mu pomeni veliko, prav tako ve, kaj so izpustili iz rok lani. Bog ne daj, da se črni scenarij ponovi letos. 65-letni Požun pravi, da je ekipa bolje pripravljena, predvsem v psihološkem smislu, in da ne bo niti kančka podcenjevanja proti trem različnim nasprotnikom, ki še stojijo na poti do Avstrije. Zaveda se, da bo odločal sredin obračun z Belorusijo … Treba je vknjižiti dve točki, vsaka druga zgodba bi pomenila polomijo. Informacij sicer ni veliko, a Slovenija mora predvsem paziti na svojo igro!

Pred vami so odločilne tekme v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Avstriji. Želja in nujni cilj sta znana … Še vedno obžalujemo, kar smo zapravili v lanskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Zavedamo se, kaj je pred nami in kakšna je naša naloga. Prva tekma z Belorusijo je življenjskega pomena. Gre za veliko odgovornost do slovenske javnosti ter do naše rokometne organizacije. Šteje le zmaga. Na koncu pa uvrstitev na prvenstvo v Avstriji.

Drugič zapored imate v kvalifikacijah na papirju slabšega tekmeca. Lani ste se opekli, obstaja letos zagotovilo za uspeh proti Belorusom? V športu ni gotovosti. Lahko sta želja in obljuba. Zavedamo se, da moramo. Lani proti Slovaški smo bili sproščeni, pa so nas kaznovali. Nekoliko so nas presenetili, drugače smo se pripravljali, pa tudi naši glavni igralci niso odigrali, kot smo pričakovali.

Tokrat kar nekaj od teh igralcev ni zraven – Pajovič, Kavtičnik, Praznik, Vugrinec, Špiler, Kozlina …. V kolikšni meri to spremeni kakovost? Ostali smo brez okostja reprezentance, a to ne more in ne sme biti izgovor. Že star pregovor pravi, da kogar ni, brez njega moramo. Tudi take vrhunske igralce je mogoče nadomestiti s pravo željo, pristopom in borbenostjo. Sicer pa je vse v glavah in če bodo pri tem igralci pravi, ne bo težav. Jasno je, da smo s temi odpovedmi več izgubili v obrambi kot v napadu. Pajovič, Praznik in Kozlina so predvsem vrhunski obrambni igralci, ki jih je zelo težko nadomestiti. Za Škofa, Kavtičnika in Špilerja imamo ustrezne zamenjave, ne glede na številne odpovedi pa "nadomestnih" igralcev nisem klical. Zakaj? Boljših v tem trenutku enostavno pač nimamo, tistim, ki so zdaj zbrani, pa stoodstotno zaupam.

Pravite, da morda manjka nekaj posameznikov, a je zato moštvo bolj homogeno. V kakšnem smislu? Reprezentanca je zelo kompaktna. Čeprav nam manjka kakšna individualna kakovost, smo kolektivno zelo močni. Bolj kot sicer. Denimo nekateri igralci, zvezdniki, so bili lansko leto stoodstotno prepričani o veliki zmagi. Opozarjal sem jih, pa so me trepljali po ramenu: 'Ne sekiraj se, Miro, to bomo že.' Je pa res, da je Slovaška v popolni postavi kakovostnejša od Belorusije. Danes pa je tu nekaj mladih, ki niso tako prepričani o sebi, se še bolj pripravljajo, poslušajo in čakajo. Nikakor ne bodo odšli sproščeni v tekme. Pritisk pa ekipo lahko še bolj združi.

Pravite, da bo ključ na tekmi z Belorusijo, pa tudi nato z Nemčijo v Hamburgu in Izraelom na Kodeljevem, obramba 5-1 … Po tem, kar smo videli, je naša boljša obramba 5-1 kot pa 6-0. Moramo vedeti, da naši vodilni klubi igrajo tovrstno obrambo, prav tako Uroš Zorman pri Ciudadu Realu. Že dolgo časa sem zagovornik le-te, saj je pri 6-0 potrebno menjati enega igralca v obrambi in napadu. Ponavadi je to organizator, posledično nimamo protinapada. Zelo koristno je, če imamo organizatorja v obrambi, saj ta ob dobljeni žogi 'poservisira' drugim. Obramba 5-1 je tudi bolj agresivna, za Slovence pa toliko bolj primerna, ker smo slabši 'blokerji'.

A tudi napad bo pomemben … Koncept je postavljen. Proti Slovaški smo pokazali, da ima naša igra rep in glavo ter da igralci poznajo svoje naloge. Morda smo bili pri strelih premalo natančni, igralci so prehitro zaključevali napade. Potrebni bosta disciplina ter strpnost. Treba bo iti od gola do gola. Predvsem pa bo nujno izkoristiti 'zicerje'.

Dejstvo je, da sreda z Belorusijo prinaša pritisk. Predvsem manj izkušeni igralci, ki šele v zadnjem času dobivajo priložnost, bodo to občutili. Ta čas delate tudi na psihološkem vidiku? Prav zato smo nekaterim dali več priložnosti na zadnji tekmi in nekaterih prejšnjih. Morajo prevzemati odgovornost. Krasno bi bilo, če bi že na samem začetku dobro zadevali, saj bi dobili na samozavesti. Če pa se jim sprva ne bi posrečilo, morajo vztrajati, saj jim popolnoma zaupam.

Na papirju je Slovenija kakovostnejša od Belorusije. Kako bi torej ocenili možnosti? Mislim, da v skupnem seštevku obeh tekem 70:30 za Slovenijo.