Mima Jaušovec: Katarina igra najboljši tenis v karieri

Velenjčanka s stalnim prebivališčem v Dubaju je postala (še enkrat več) Sportalova športnica tedna. Njene predstave zavzeto spremlja tudi Mima Jaušovec. Nekdanjo zmagovalko odprtega prvenstva Francije (pisalo se je leto 1977) in kapetanko slovenske izbrane vrste za pokal fed so navdušile novice iz japonske prestolnice. Mariborčanka je za Sportal rade volje strnila vtise o igrah ''Kate'' in dogajanju v svetovnem ženskem tenisu ...

Velja uvrstitev Katarine Srebotnik na zelo močnem turnirju v Tokiu za enega izmed njenih vrhuncev kariere? Absolutno. Katarino spremljam vsak dan, sva tudi v rednem stiku po elektronski pošti. Dejstvo je, da napreduje iz leta v leto. V New Yorku sem na US opnu v živo spremljala vse njene tekme in se prepričala, da gre v korak s časom. Tako kot vse najboljše igralke na svetu. Igra absolutno najboljši tenis v karieri. Postala je zrela, izboljšala vse elemente igre, postala bolj napadalna, psihološko dosti bolj stabilna, fizično pa tudi izvrstno pripravljena.

Se ji je torej obrestovala odločitev, da ne bo branila slovenskih barv na olimpijskem turnirju v Pekingu? Zelo pomembno je, da je naredila dober časovni načrt. Vem, da marsikdo reče, zakaj pa ni šla na olimpijske igre ... Če bi šla takrat v Peking, absolutno sedaj ne bi dosegala teh rezultatov. Fizično lahko le redko katera igralka zdrži posledice po vseh teh silnih potovanjih in časovnih razlikah. Morda le Dinara Safina. Večina igralk je imela po olimpijskem turnirju na US opnu in po njem dejansko slabše predstave. To je bil res neugoden termin za teniške igralce in igralke. Če bi lahko Katarina v Pekingu računala na medaljo, bi bila to povsem druga stvar in bi seveda šla na olimpijski turnir, tako pa jo moram res opravičiti.

Katarina načrtuje po nastopu na WTA turnirju v Pekingu vnovičen premor ... Res je. Dobro se je odločila. Odigra dva ali tri turnirje, potem pa sledi prekinitev. Nekatere igralke zberejo v sezoni tudi po 35 turnirjev, kar je vendarle malce preveč. Katarina bo po Pekingu, kjer v dvojicah še vedno naskakuje uvrstitev na zaključni turnir masters v Dohi, naredila premor. Odločila se je, da bo izpustila priljubljen Porschejev turnir v Stuttgartu, nato pa bo nastopila v Moskvi, Zürichu in Linzu. Prav je tako, saj potrebuje malce časa, da pride k sebi.

Prej ste omenili Dinaro Safino. Zakaj ste izpostavili mlajšo sestro ruskega zvezdnika Marata? Že nekaj časa na vrhu ženske lestvice pogrešam kakšno igralko, ki bi si zaslužila biti prepričljiva številka ena. Mogoče me je v tem pogledu še najbolj navdušila prav Safina. Naredila je izjemen skok in napredovala v psihični stabilnosti. Prej ni verjela, da je tako dobra. Očitno deluje novi trener Željko Krajan na njo zelo dobro. Odlično delata. Dinara je povezala vse ključne elemente. Prej je bila zelo nervozna, veliko se je jezila. Bila so nihanja v igri, tako kot pri njenem bratu (smeh), zdaj pa je pokazala stabilnost. Očitno morajo igralke dozoreti v glavi. Tenis je tako kompleksen šport, da je glava izredno pomembna. Na igrišču si navsezadnje vendarle sam. Mi smo Katarini že pred petimi, šestimi leti govorili, da sodi v top 20, moraš pa biti na koncu ti tisti, ki to verjameš na samem igrišču.

Katarina Srebotnik je v kratkem času nanizala dve zelo odmevni zmagi. Na odprtem prvenstvu ZDA je izločila nekdanjo zmagovalko US opna Svetlano Kuznjecovo, v Tokiu pa še olimpijsko prvakinjo Eleno Dementjevo. Če premaguješ igralke, kot sta Dementjeva in Kuznjecova, obe uvrščeni v top 10, moraš biti res prava igralka. Takrat odločajo podrobnosti, le nekaj žog. Katarina sedaj čuti, da lahko z najboljšimi odigra povsem enakovredno. Ko je šele to začutila, jih je začela tudi premagovati. V tem obdobju se ji bodo od lani brisale le točke od uvrstitve v finale turnirja v Portorožu, tako da lahko na lestvici le še napreduje. V današnji konkurenci je uvrstitev okrog 20. mesta fenomenalna. Zasluži si vse čestitke.

Njena sezona bi bila še bolj bleščeča, če ji žreb v teniškem ''cirkusu'' ne bi namenil nepredvidljive mlade Nemke Julie Görges ter izkušene Švicarke Patty Schnyder ... Res je (smeh). Če ne bi izgubila proti omenjenima igralkama, bi prišla dlje na treh največjih turnirjih (Wimbledon, OP Francije in OP ZDA, op. p.) na svetu, hkrati pa še doma v Portorožu. Vseeno ne verjamem, da čuti Katarina do njiju nekakšen kompleks. Z Görgesovo sta pravi kolegici in včasih tudi skupaj trenirata. Patty pa je zelo neugodna, njena leva roka in 'spini'. Potrebno jo je 'totalno' razbiti. Katarina bo že dočakala novo priložnost ... V New Yorku je bilo lepo razvidno.Kuznjecova je proti Katarini še zgrešila kakšno žogo, Patty pa niti ene. Vsako točko si moral proti njej narediti. Tisti njeni 'spini' so zelo neugodni. Ni dovolj narediti le dve, tri točke, ampak moraš seveda končati igro s štirimi. Takrat se lahko tekma zlahka obrne. 'Kata' je v New Yorku igrala dosti bolje kot proti Švicarki na Roland Garrosu. Tokrat so odločale podrobnosti. Po dvoboju sem se pogovarjala s Katarino. Čuti, da ji je že zelo blizu, kar je dober znak.

Je napadalna igra, s katero si je na trdi in izjemno hitri podlagi v Tokiu priigrala uvrstitev v polfinale, pravi recept za nadaljnje izzive? Katarina ima dobro tehniko. Pridobila je na moči, tako da lahko zaigra napadalno, hkrati pa je postala tudi bolj samozavestna. To ji je prej manjkalo. Poznalo se je predvsem pri največjih zmagah v tej sezoni. Sereni, Svetlani, Eleni ... Pri igralkah, ki jim ne moreš med igro le vračati, ampak moraš tudi sam narediti točko. To je največji dokaz, da je napredovala.

Po neverjetnem nizu šestih zaporednih zmag v Tokiu in porazu v polfinalu s Svetlano Kuznjecovo je Katarina na naslednjem turnirju v Pekingu nepričakovano pokleknila že na uvodni stopnički ... Izločila jo je Tajka Tamarine Tanasugarn. Igralka, ki ni toliko znana širši javnosti, je pa letos dosegla že izjemne rezultate. Dobra je predvsem na hitrih igriščih, tako da to niti ni bilo veliko presenečenje. Sploh po tolikšnem številu odigranih dvobojev 'Kate' v Tokiu. Ponavadi se zgodi, da po daljšem nizu težko ponoviš takšno predstavo že takoj naslednji teden. Res je tudi, da je v drugem nizu zapravila vodstvo s 5:1. Takrat je treba 'vleči', a so se verjetno poznale posledice potovanja in odigranega dvoboja v igri dvojic pred tem.

Kakšni so vaši spomini na turnirje v Aziji? Včasih na tem delu sveta niti ni bilo toliko turnirjev. V Tokiu je bil sicer odigran finale dvojic na mastersu, vsako leto pa je gostil tudi lep turnir, ki je bil vedno izredno organiziran. Tam je bilo vse organizirano do zadnje pikice. To je bil tudi edini turnir v Aziji, ki takrat še ni imela tako razvitega tenisa. Danes so drugi časi. Vlagajo ogromno denarja. Glede na veliko število prebivalstva so tisti, ki se odločijo za tenis, zelo konkurenčni. Ko smo igrali pokal fed na Kitajskem, smo se o tem prepričali na lastne oči. Na Kitajskem obstajajo množične dvorane, ki spominjajo že na tovarne. Tam trenirajo mlajše deklice do onemoglosti. Tisti, ki to zdržijo, nadaljujejo ... Zanimivo je, da Kitajcem še niso uspelo 'narediti' dobrega moškega igralca. Pa čeprav imajo veliko denarja, skoraj vsi trenerji v moški konkurenci pa so Američani. Zanimivo.

Verjamete, da bo kdaj katera izmed Slovenk ponovila vaš podvig iz leta 1977 in osvojila turnir za nagrado grand slam? Ni nemogoče, le na turnirju se ti mora res vse poklopiti. Katarina je imela svoje priložnosti, a jo je vedno zaustavila Patty Schnyder. 'Grand slami' trajajo 14 dni. Vsak dan moraš biti optimalno pripravljen. Če si talent in verjameš v cilj, je vse možno. Če je Ivanovićeva osvojila Pariz ... Odkar je bila Ana številka 1, je čutila ogromno breme. Kot da bi imela pet ton na svojih ramenih. Ni bila pripravljena na to. Vedno je lahko iti gor, težje pa se je obdržati. Moraš biti dovolj kompleten igralec. Bolje bi bilo zanjo, da bi ostala št. 2. Danes manjka tudi Šarapova. Škoda za njeno poškodbo. Bilo bi fino, če bi jih bilo pri vrhu več. Pozitivna konkurenca je dobrodošla. Tako kot pri fantih, kjer so Nadal, Federer in Đoković.