Memi Bečirović: Tekma je najvišja raven treninga

Vodenje treningov vam še zdaleč ni tuje. A članska reprezentanca vendarle še nikoli ni vadila pod vašo taktirko. Ste zavoljo tega na Rogli čutili vsaj kanček vznemirjenja? No, morda na prvem treningu. A ne gre za pritisk. Fante namreč dobro poznam, poleg tega pa jih spoštujem. Vsi so prišli motivirani in usmerjeni proti cilju. Po uvodni fazi sem lahko zelo zadovoljen z vsem, kar se dogaja v reprezentanci in okrog nje. Izpostavil bi predvsem odnos in pa zavzetost.

Ste se ob pogovorih s košarkarji in krčenju prvega seznama kandidatov spogledovali z ekipo vseh najboljših ali pa so bili v vaših mislih značajsko primerni fantje s predhodno določeno vlogo v ekipi? Pogovarjal sem se z vsemi in želel imeti v ekipi prav vse najboljše. Priznam pa, da sem vsem po vrsti že na začetku vsaj v grobem opisal pričakovanja in dodeljeno vlogo. Reprezentanca se je prvič sestavljala po takšnem receptu. Želel sem povratne informacije. Malce sem se sicer bal, da bodo tisti, ki ne bodo v prvih bojnih vrstah, trenirali manj zavzeto. A strah je bil odveč. Na Rogli so se vsi trudili po najboljših močeh. Tudi tisti, ki vedo, da jih čaka vloga rezervistov.

Čeprav se v košarkarskih krogih vseskozi govori o skupini izjemnih posameznikov, pa vendarle ne gre prezreti dejstva, da so mnogi letos v klubih veliko časa preživeli na klopi za rezervne košarkarje ali pa na seznamu poškodovanih. Vas to stanje skrbi ali pa menite, da gre za dodaten motiv? Tudi na to sem računal, kar lahko dokažem z velikim številom pripravljalnih tekem. Odigrali jih bomo kar 15. Vem, da skoraj polovica reprezentančnih kandidatov v klubih ni imela vidne vloge. Seznam je dolg, na njem pa so tudi Jaka Lakovič, Primož Brezec, Uroš Slokar, Sani Bečirovič, Boštjan Nachbar … Trening je resda pomemben, a tekma je najvišja raven treninga. Omenjeni košarkarji potrebujejo tekme tudi zaradi samozavesti. Verjemite pa mi, da košarke niso pozabili igrati. Z omenjenimi tekmami se bodo kaj hitro vrnili v pravi ritem.

Dokaj odločno ste posegli tudi v bazen mlajših košarkarjev, čeprav je jasno, da večine vsaj letos še ne čaka vidnejša vloga. Verjetno gre za dolgoročno naložbo … Prav gotovo. Ta rod bo na sceni še nekaj sezon, vsako leto pa bo kdo izbrani vrsti pomahal v slovo. Zato je jasno, da moramo širiti vrh. Le s priključevanjem mlajših košarkarjev bomo lahko obdržali položaje v mednarodni konkurenci. Mladi košarkarji morajo občutiti reprezentančni utrip. Zanimivi so prvi odzivi v mlajših reprezentancah. Iz Zadra, kjer je potekalo evropsko prvenstvo mlajših članov, sem namreč prejemal vesti o pozitivnih učinkih uvrščanja mladih košarkarjev med kandidate ali pa rezerve. Vidijo, da se lahko z delom in dokazovanjem potrka tudi na vrata članske reprezentance. Gre za fante, ki bodo čez nekaj let zamenjali Lakoviča, Udriha in ostale. Nihče ni večen.

Vam je pri vnovičnem vzpostavljanju odnosa trener-košarkar s Sanijem Bečirovićem uspelo ''zatreti'' očetovstvo? Najin odnos je strogo profesionalen. Na igrišču trdo delamo, v prostem času pa se skorajda ne vidiva. Jaz imam veliko obveznosti, on pa mora dragocene ure izkoriščati za počitek.

Ne moremo mimo odpovedi. Ne le v slovenskem taboru. Seznam manjkajočih zvezdnikov je zajeten v skorajda vseh reprezentancah. Zakaj po vaši oceni prihaja do množičnega odrekanja državnemu dresu? Strinjam se, da gre za veliko težavo. Priznati pa je treba, da je ta pojav še posebej izrazit na svetovnih prvenstvih. Uveljavljene reprezentance SP izkoriščajo za pomladitev svojih vrst in menjavo rodov. Razlog vidim v dejstvu, da prvenstva po tekmovalni plati ne prinašajo prav veliko, saj na olimpijske igre potuje le prvak. Tudi zvezdniki razmišljajo podobno, predvsem pa ne čutijo prav velikega državnega pritiska. A to ni prav. Vendarle gre za svetovno prvenstvo. Svojo vlogo tukaj odigrajo še klubi, ki stalno pritiskajo na igralce. Želijo jih že na začetku priprav, predvsem pa sveže in nepoškodovane. Podobno velja za trenerje. Že 21. septembra bodo na sporedu kvalifikacije za evroligo. Začetek klubskih priprav tako marsikje sovpada z začetkom reprezentančnih.

Verjetno je to tudi utež, ki vam po končani belgijski avanturi otežuje iskanje delodajalca … Seveda. Znašel sem se v ožjem izboru dveh klubov, odpadel pa sem prav zaradi reprezentance. A za slednjo sem se odločil zavestno. Po finančni plati gre seveda za velik minus. Toda gre za izjemno motivacijo.

Vrnimo se za konec k vaši tezi o svetovnih prvenstvih kot poligonih za pomlajevanje v večjih reprezentancah. Je nemara to slovenska priložnost, saj pri nas osip vendarle ni tako zelo izrazit? Nedvomno! Tudi ta misel je v naših načrtih. Imamo kakovost. Če dodamo še pravo ozračje in motiviranost, potem je možno prav vse. Priznati pa je treba, da je svetovnih vrh izjemno širok. Zlahka kar iz glave naštejem 15 reprezentanc, ki se spogledujejo s četrtfinalom.

V to skupino spada tudi Slovenija. Mar ne? Vsekakor.